Angel, Sv. Georgi, Kurbinovo, Prespa, 1191

Sreden vek i Makedonija
 
          Od 6 pa se do 7 v. teritorijata na Makedonija }e bide cel na Slovenskite plemiwa koi tuka }e go najdat svojot dom. Tie se me{aat so starosedelcite, asimiliraj}i gi mo{ne brgu i sozdavaj}i eden edinstven etni~ki narod Makedonski Sloveni t.e Makedonci. Tuka }e se sudrat razli~ni kulturi koi gi povrzuva samo edna zaedni~ka ni{ka hristijanstvoto.
          Gledaj}i vo niv mo`nost od sozdavawe na posebna slovenska dr`ava, Vizantija }e saka da gi pokori nametnuvaj}i im ja svojata kultura i ispraj}aj}i gi Kiril i Metodij da go skrototat nivniot duh. Kiril so pomo{ na svojot brat }e ja sozdade prvata slovenska azbuka glagolicata. Taa imala 38 bukvi koi imale glasovi i brojna vrednost kako i prototipot po koj rabotel u~itelot: gr~kiot brzopis. Izvorot na bukvite za osobenite slovenski glasovi bile kotskata i staroevrejskata azbuka. Vo raniot 10 v. staroslovenskiot jazik stanal zaedni~ki bogoslu`ben jazik na site Sloveni.
          Posle smrtta na Kiril i Metodij, nivnite u~enici se rasprsnuvaat proterani od germanskite sve{tenici. Vo Kutmi~evica doa|a Kliment koj }e ja otvori prvata slovenska visoka {kola - Ohridskiot univerzitet vo koj spored
legendata u~ele 3500 u~enici. Nego mu pomaga i Naum i zaedno rabotat preveduvaj}i: pojanija, psalmi, pouki, sozdavaj}i ja slovenskata literatura.
          Od seto toa za~uvano e mal del od glagolskata prevodna kni`ina koja e raznesena po svetot, a sozdavana vo skriptorite na {kolata vo Ohrid: Zografskoto, Asemanovoto i Marininoto evangelie, Psaltirot i Molitvenikot (trebnik) sinajski dodeka od glagolskite epitafi za~uvan e samo potpisot na "Nikola pop", tret od ~etirite grafiti ispi{ani eden vrz drug.
          Tertorijata e sredi{te na burni do`ivuvawa a i sredi{te na verskoto u~ewe na popot Bogomil {to }e pridonese za sozdavawe na povolni uslovi za krevawe na vostanie, a koi povolno }e gi iskoristat komitopulite David, Mojsej, Aron i Samoil.
          Samoilovata dr`ava bila feudalno uredena, a za toj period se veli deka "se gradelo mnogu i se slikalo zna~ajno". Svedoci za toa se natpisite na stolbovite vo naumoviot manastir, kirilskiot natpis od 996 g. vo Prilepski Varo{ i nadgrobnata plo~a na Samoilovite roditeli vo s.German Prespa i sekako manastirot Sv. Ahil na ostrovot vo Prespa. Toa bila trikorabna bazilika. Mo{tite bile polo`eni vo |akonokonot, vo sarkofag so ubavi ukrasi,

Samoilovi tvrdini , Ohrid

Sveti Pantelejmon vo Gorno Nerezi, Skopje 12 vek

Oplakuvanje Hristovo, Sv. Pantelejmon, Gorno Nerezi, Skopje, 1164

a bil naslikan i likot na Sv. Ahil. Samoil se zalagal i za obnova na kreposta vo Ohrid. Vo 1020 g. posle smrtta na Samoil dr`avata bila razdrobena na temi.
          Vo 1590 g. bil ispi{an Stru{kiot zakonik, zbiren prikaz na pravata na Ohridskata arhiepiskopija. Taa se do ukinuvaweto vo 1767g. bila nepot~ineta pod vselenskiot patrijarh zatoa {to vo 1019 g. na nea bile preneseni pravata na Justinijana Prima. Toa bil grad koj Justinijan mu go podaril na svojot roden kraj i na koj {to so papski blagoslov i novelite za ve~nost mu podaril i avtonomna crkva od najvisok rang.
          Nastrana od op{tohristijanskite svetci, lu|eto po~nuvaat da stvaraat novi, obi~no na lokalno nivo, posle nekoe videnie na grobot ili ~udotvorno iscelenie od nekoja bolest. Toa se slu~uva so Kiril i Metodij, so Kliment i Naum Ohridski, Gavrilo Lesnovski, Prohor P~inski, Erazmo i dr.
          Vo 12 v. glagolicata ve}e se zamenuva so kirilicata, se pojavuva odredena gramatika, tekstovi od anonimni pisateli, a seu{te `ivee i prepi{uva~kata dejnost. Od va`nost za kni`noto nasledstvo na Makedonija se izvestijata za prvata skopska kni`ara na Kara Trifun i prviot zabele`an pe~atar Jakov od Kamena Reka. Za osoznavawe na istorijata na na{iot jazik, zna~aen e zbornikot najden vo Mrzen (Tikve{ko) nastanat na Atos me|u 15 i 16 v. so~inet od tri stari jazici: ukrainski, srpsko - makedonski i makedonski.
          Bazilikite na staroto makedonsko graditelstvo bile katedralni crkvi. Najznameniti se stolnite crkvi na Samoilovata patrijar{ija i na Ohridskata arhiepiskopija: Sv.Ahil na istoimeniot ostrov vo Prespa i Sv.Sofija vo Ohrid. Zna~ajno za ovie crkvi e toa {to preovladuva simbolot za bogocentri~nost t.e krst vo krug.
          @ivopisot Vo Makedonija od 13 i 14 v. donesuva novi temi. Bile vovedeni, slikani pojasi koi se talo`at od podot do svodovite i na koi bila naslikana zadadena prikazna. Scenite o`ivuvaat so mnogu u~esnici i vtorostepeni elementi: arhitektura, pejsa`, ukrasi. Nekoi sceni kako Stra{niot sud is~eznuvaat od freskite. Se pojavuvaat portreti na vladeteli - gospodari na Makedonija niz vekovite. Vo Makedonskite selski hramovi se slikaat freski lesno ~itlivi za vernicite, poprosti od onie vo manastirskite crkvi.
          Najgolema za~uvana celina na freski vo Evropskata umetnost od 11 v. e `ivopisot vo Ohridskata Sv.Sofija. Slikite li~at na dlaboki reljefi, a telata na skulpturi. Likovite se izobli~eni maski grdi izbrazdeni so okokoreni o~i i pogled koj proni`uva. Za razlika od ovie freski, freskite od crkvata vo Nerezi se polni so ~uvstva. Likovite so~uvstvuvaat, na nivnite lica se razlikuvaat ~uvstvata pa duri se pojavuvaat i solzi. Od freskite zna~ajni se i onie na Mihail Astrapa i Evtihij vo Ohridskata Sv. Bogorodica Perivleptos.
          Islamskite graditelski dostreli vo Makedonija od 15 i 16 v. gi nosat obele`jata na osmanliskata {kola, na nose~kata orientalna arhitektura. Se gradat xamii, mesaxii, turbiwa, te}iwa, anovi, amami, bezisteni, medresi i dr. Islamskite hramovi bile gradeni na istaknati mesta od istaknati lu|e: sultani, agi, begovi, veziri. Vo Makedonija najzna~ajna e [arenata xamija vo Tetovo obnovena vo 18 v.
Sv Naum, Ohrid

Sv Kliment, Ohrid Kursumli an, Skopje, 1550 Arabata-baba teke Tetovo

Sv. Nikola, Varos, Prilep 13 vek  Ikona Evangelist Matea, od rabotilnicata na Mihail i Eftihij, Ohrid, 1295  Ranohristijanska basilica, 4 vek, Ohrid

mapa za ovoj period