banerg.jpg (11966 bytes)

Informacii Vozduh Zemja Voda Flora i Fauna Regioni N.Parkovi Otpad Eko-Aktivnosti Eko-Edukacija Galerija

Voved

otpad copy.JPG (10456 bytes)

Hartijata kako sekundarna surovina

488.gif (10572 bytes)

 

Image12.jpg (16126 bytes)Postapkata na iskoristuvawe na del od otpadocite pretstavuva element na sovremenoto `iveewe. So ovaa postapka efektite se blagoprijatni ne samo vrz namaluvawe na otpadokot i negova prerabotka vo ne{to korisni nego i vrz prirodata i prirodnite resursi. Od komunalnite i industriskite otpadoci 20-25% zazema starata otpadna hartija i ambala`a. So povtorna upotreba na ovaa hartija po`elnite vlijanija se pove}estrani. Ovaa stara hartija vo osnova vo sebe sodr`i celulozno vlakno koe e potrebno kako surovina vo industrijata, a za ~ie dobivawe e potrebno drvo. So ova idirektno se namaluva potrebata od se~ewe na {umi. Isto taka se namaluva i obrabotkata na drvenata celuloza koja ima {tetno vlijanie na vodite, so {to  se podobruva sostojbata na vodotecite.

 

Vo Makedonija godi{no se pravat 70 - 75 toni hartija i proizvodi od hartija.  Vkupno vo Makedonija mo`at da se soberat 46.000 toni stara hartija i toa:

  • 6.000 toni (12.25%) od industrijata
  • 8.000 toni (16.32%) od trgovijata
  • 10.000 toni (20.41%) od doma}instvata
  • 12.000 toni (30.61%) od deponiite
  • 10.000 toni (20.41%) od pe~atnici so kompjuterski centri
deponija.jpg (26382 bytes)
Od druga strana od vkupnite koli~ini na otpadna stara hartija ,firmata koja se bavi so sobirawe na taa hartija Jugosurovina prose~no godi{no sobira 16.000 toni hartija od koi okolu 8.000 toni hartija se od Skopje.
 

 488.gif (10572 bytes)

840.gif (1144 bytes)            841.gif (1161 bytes)

Informacii     Vozduh   Zemja       Voda     Flora i Fauna      Regioni     N.Parkovi    Otpad    Aktivnosti     Edukacija     Galerija        Voved

Copyrightę Ekologija na Makedonija
Dizajnirano od Prostudio