Geografski inoformacii

	Geografija na Makedonija

Europe.GIF (768 bytes) Republika Makedonija se nao|a vo Ju`na Evropa, pome|u 40⁰50' i 42⁰20' severna geografska {irina i 20⁰ 27' i 23⁰ 0,5' isto~na geografska dol`ina. Taa go zazema centralniot del od Balkanskiot poluostrov na povr{ina od 25.713 km².

Reljefnata struktura e dosta razviena i se odlikuva so raznovidni reljefni oblici. Nego go so~inuvaat planini, ridovi, visoramnini, kotlini, re~ni dolini i drugi pomali reljefni oblici. Teritorijata pripa|a na dve geografski celini: Rodopskiot i [arskiot planinski predel. Geo1.gif (6140 bytes) Dodeka Rodopskiot planinski predel se deli na tri geografski celini: Isto~novardarska grupa planini i kotlini, niskiot del na Makedonija (Povardarie) i Zapadnovardarska grupa planini i dolini. Najgolem del od prostorot (75%) pretstavuva planinski reljef. 45 planinski vrvovi se nad 2000m, najvisok vrv e Golem Korab na 2.764m nadmorska viso~ina. Vo ramninskiot reljef (18%) se nao|aat 15 kotlini. Najmnogu gi ima po dolinata na rekata Vardar, no najgolema kotlina e Pelagonija ~ie ramni{te zafa}a povr{ina od 1570km². Najniska to~ka pretstavuva mestoto kade rekata Vardar ja napu{ta na{ata teritorija i iznesuva 44 metri nadmorska viso~ina.

Poradi geografskata polo`ba i reljefot na teritorijata na Makedonija e pod vlijanie na nekolku klimatski vidovi: od jug i od zapad navleguva vlijanie na mediteranskata klima, a od od zapad navleguvaat zapadnite vetrovi i od sever i severoistok navleguva kontinentalnata klima. Kako posledica na ovie vlijanija na teritorijata na RM se zastapeni tri osnovni klimatski tipovi: izmeneta sredozemnomorska, planinska i umereno - kontinentalna klima.

Rastitelniot svet prestavuva mozaik od mno`estvo na rastitelni vidovi zaednici. Makedonija e vistinski krstopat na arealnite granici za mnogu vidovi rastenija. Od biogeografska gledna to~ka na{ata tatkovina pripa|a na egejskata provincija od mediteranskiot region, meziskata provincija od evrosibirsko - severnoamerikanskiot region i alpskovisoko - nordiskiot region. Dominantni se dabovite {umski zaednici, nad niv bukovite, potoa supalpskite koi se zastapeni so dosta razli~ni zaednici.

@ivotnite zaednici se razdeluvaat na ~etiri dela i toa: vo kotlinite i re~nite dolini, vo daboviot {umski region do viso~ina od 1100 metri, vo bukoviot {umski region i vo regionot na visoki planinski pasi{ta.

Spored toa za Republika Makedonija mo`e da se napi{e slednava geografska klasifikacija:

Rodopski planinski predel:

Isto~novardarska grupa planini i kotlini:

planinata Belasica

planinata Ogra`den

Male{evskite planini

planinata Pla~kovica

planinata Osogovo

planinata German

planinata Kozjak

planinata Skopska Crna Gora

Kotlini:

Strumi~ko - radovi{kata

Male{evskata

Del~evskata

Ko~anskata

Ov~epolskata

Kumanovskata

Krivopalane~kata

Nizok del na Makedonija (Povardarie)

kotlini:

Skopska

Vele{ka

Tikve{ka

Gevgelisko - valandovska

Dojranska

Klisuri:

Taorska

Vele{ka

Demir Kapijska

Zapadnovardarska grupa planini i kotlini

planinata Ko`uv

planinata Nixe

Sele~kata planinata

planinata Babuna

planinata Jakupica

planinata Baba

Plakenska planinata

Bu{ova planinata

planinata Suva Gora

planinata @eden

Kotlini:

Pelagonija

Mariovska kotlina

[arski planinski predel:

[ar planina

planinata Bistra

planinata Stogovo

planinata Karaorman

planinata Gali~ica

planinata Korab

planinata De{at

planinata Jablanica

Kotlini:

Polo{kata

Ki~evskata

Prespanskata

Ohridsko - stru{kata

Debarskata

Mavrovskata

Posetete ja na{ata strana za ekolo{kata sostojba generalno za Ekolo{kata sostojba na Makedonija

Informacii Vozduh Zemja Voda Flora i Fauna Regioni N.Parkovi Otpad Aktivnosti Edukacija Galerija Voved