Republika Makedonija ima okolu 2 milioni `iteli od koi okolu 58% `iveat vo gradovite,a 42% vo selskite naselbi. So gustina na naselenie od 80 `iteli na 1 km<sup>2</sup>. Vo RM ima 29 gradovi, pogolemi gradovi (so nad 50000 `iteli) se: Skopje, Bitola, Prilep, Kumanovo i drugi. Dodeka vkupniot broj na selski naselbi iznesuva 1637.

Industrijata e zastapena so u~estvo od 35% vo bruto op{testveniot proizvod i 39.9% po broj na vraboteni vo 1995 godina. Izgradeni se kolektorski sitemi za postrojkite za pre~istuvawe na otpadnata voda blizu do trite najgolemi ezera vo zemjata, pove}eto urbani sredini imat zdrava voda za piewe, opredeleni se za{titeni podra~ja, donesen e prostorniot plan na republika Makedonija, a formiran e i poseben sektor vo Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina. Iako sevkupno e namaleno industriskoto proizvodstvo vo dr`avata, industrijata i natamu e najgolemiot zagaduva~. Pri~ini se starite i neefikasni proizvodni tehnologii, nesoodvetna oprema za kontrola, kako i nepo~ituvaweto na propisite za za{tita na ~ove~kata okolina. Najgolemi ekolo{ki problemi denes se zagadenosta na vozduhot vo Veles i Skopje, zagadenite povr{inski vodi poradi ispu{tawe na razni hemikalii i drugi opasni te~nosti kako i neekolo{ki tretman na upravuvawe so cvrstiot i otpadniot otpad.

Bruto op{testven proizvod za 1994 godina:

• Industrija i rudarstvo 35.0%
• Zemjodelstvo, ribarstvo, {umarstvo i vodostopanstvo 21.9%
• Trgovija 20.3%
• Turizam 3.0%
• Grade`ni{tvo 6.4%
• Soobra}aj i vrski 5.0%
• Zanaet~istvo 2.5%
• Drugi 5.9%

. Za na{iot neodgovoren odnos kon prirodnata i `ivotnata sredina i vo primenata na postojnata zakonska regulativa zboruvaat brojnite primeri potencirani vo NEAP. Alarmantnite podatoci kako na primer: 70 milioni toni jalovina vo Zletovskite rudnici, Toranica i Radovi{, nere{enite pra{awa so deponiraweto na 4 milioni cvrst otpad {to se sozdava vo tekot na edna godina, otpadnite vodi od 420 milioni m³ od koi samo 6% se pro~istuvaat, 1.2 milioni toni pepel i zgura {to nastanuvaat so sogoruvawe na jaglenot, so otpadnata zgura od 430.000 toni od "Fenimak" i sli~no.

           Pokraj po~vite i vodite, enormno e i zagaduvaweto na vozduhot od industriskite objekti i od transportnite sredstva koi ispu{taat 25.000 toni jaglenoroden monoksid, 10.000 toni sulfuren dioksid, 6.500 toni hidrokarbonati, 23 toni azotni oksidi, 12 toni olovo i drugi.

Ogromnoto koristewe na mineralnite |ubriva, herbicidi, pesticidi i funtuidi, porastot na erozivnite procesi, po`arite vo {umite, su{eweto na {umite, isu{uvaweto na prirodnite vodni ekosistemi, ne mo`e, a da nema posledici vrz biodiverzitetot.

Is~eznuvaweto na 109 vidovi algi vo se pomaloto Dojransko ezero, napu{taweto na pove}e vidovi ptici so isu{uvaweto na Katlanovskoto blato, nekontroliraniot lov na dive~ot vo {umite uka`uva na ekokatastrofata koja i se zakanuva na na{ata zemja.

Pove}e od edna tretina {umsko zemji{te se golini (lisni~areni, degradirani {umi, prnari i grmu{ki).