Rekata Vardar i nejzinata dolina

	Rekata Vardar i nejzinata dolina

vardar3.jpg (31388 bytes) Denes za rekata Vardar mo`e da se ka`e deka e deponija na razni hemiski soedinenija. Taka za nekolkute posebni truewa i zagaduvawa na rekata Vardar, osobeno kaj Veles uka`uvaat na zatrueniot riben fond vo ~ii organizmi se najdeni `iva, cink, olovo, sulfidna kiselina, amonijak, kadmium i dr. Zatoa mora da se uka`e kon ribolovcite deka ribite od ovie lokaliteti ne se za jadewe i se {tetni po zdravjeto na ~ovekot.

Razvojot na Vardarskata dolina e vo fokusot na interesirawe ne samo vo Makedonija tuku i vo sosednite zemji pa i vo ramkite na EU. Na primer konkretni predlozi za razvoj na ovoj prostor se izneseni od Evropskiot sovet vo studijata Prostorno ureduvawe na Evropskiot problem vo 1970 godina.

Razvojot na Vardarskata dolina e preku:

Izgradba na objekti od energetskata infrastruktura
Izgradba na sistem za razvoj na agrokompleksot
Izgradba na soobra}ajni arterii za paten i `elezni~ki soobra}aj
Izgradba na objekti za razvoj na turizmot, sportot i rekreacijata
Izgradba na sistemi za za{tita na `ivotnata sredina, vodite, zemji{teto, vozduhot i spomenicite na kulturata
Izgradba na mo`en ploven pat: Dunav- Morava- Vardar- Egejsko more

Za{tita:

Za{titata treba da bide opfatena preku za{tita na zemji{teto, vodite i za{tita na kulturnite spomenici
Va`nosta na Vardarskata dolina mo`e da se sogleda od faktot deka apsorbira 80% od celokupnoto slivno podra~je na Makedonija. Poradi ova razbirlivo e od ekolo{ki aspekt najmnogu da se za{titi kvalitetot na vodite na rekata Vardar so pritokite

Aproksimacija na potrebnite sredstva za za{tita na Vardarskata dolina:
Za za{tita na kvalitetot na vodite 227,5 milioni $
Za za{tita na zemji{teto 60,0 milioni $
Za za{tita na spomenicite 20 milioni $
Vkupna vrednost za pro~istitelni stanici (10 vo gradovi i pritoki), postrojki za tehnolo{ko i hemisko pro~istuvawe (132) i izgradba na deponii za tvrdi materijali iznesuva 307,5 milioni $

vardar-deponija.jpg (30576 bytes) Pogolem del od rekite i ezerata ,Makedonija gi deli so sosednite zemji taka {to i nivnoto zagaduvawe i za{tita pretstavuva regionalen problem. Nivnoto koristewe i za{tita e regulirano so razli~ni me|unarodni konvencii. Na primer Makedonija ima obvrski so Konvencijata vo Barselona za za{tita na Sredozemnoto more od zagaduvawe od 1976 godina.

Zagaduvaweto na rekata Vardar e osobeno visoko pod Skopje i Veles kade BOD ~esti~kite iznesuvaat +8 i +7 mg/l. Najgolem problem se pojavuva so ispu{tawe na delumno ili neadekvatno pro~istena industriska i otpadna kanalizaciska voda vo rekata Vardar. Ovoj problem osobeno go istaknuvaat i se pogolemite su{ni periodi vo poslednite godini.

Informacii Vozduh Zemja Voda Flora i Fauna Regioni N.Parkovi Otpad Aktivnosti Edukacija Galerija Voved