banerg.jpg (11966 bytes)

Informacii Vozduh Zemja Voda Flora i Fauna Regioni N.Parkovi Otpad Eko-Aktivnosti Eko-Edukacija Galerija

Voved

vozduh10 copy.JPG (17150 bytes)

[tetni materii vo vozduhot

148.gif (1052 bytes)

 

Olovo

wpe2.jpg (4334 bytes)Olovoto e eden od najte{kite otrovni metali za ~ove~kiot organizam, i voop{to za `iviot svet. Potoksi~no od olovoto e samo `ivata. Trueweto od ovoj metal e opasno kako za vozrasniot ~ovek taka i za decata. Pritoa predizvikuva najrazli~ni bolesti (pojava na anemi~nost, bleda i suva ko`a, bolki vo glavata i stomakot, olovni paralizi na koskite i muskulite, {um vo u{ite, nefroskleroza, nesvestica i dr.). Olovoto vo ~ove~koto telo se vnesuva preku hranata, no ponekoga{ i preku organite za di{ewe. Ovaa supstanca naj~esto ja ispu{taat industriskite postrojki, learnici, ~eli~arnici, termocentrali i dr. Edinstveno uspe{no da se ostrani ovoj metal e so postavuvawe na filtri za pre~istuvawe. Najgolemi izvori na olovo denes se i avtomobilskite izduvni gasovi {to se osloboduvaat pri gorewe na benzinot vo motorot. Dozvolena koncetracija na olovoto vo po~vata e od 20 do 100 miligrami na kilogram po~va, dodeka za rastenijata iznesuva 2.5 miligrami na kilogram rastitelna masa. Glavni izvori na zagaduvawe so olovo vo ishranata na ~ovekot se rastenijata {to rastat na patot ili pokraj patot, koi naj~esto se upotrebuvaat vo ishranata, lekovitite rastenija vo koi e najzastapeno olovoto. Vo na{ata zemja mo`e da se vidat stebla na cre{i, jabolka, kru{i, slivi, {to so svoite granki i bogatiot rod se nadvisnati nad pati{tata, a nivnite plodovi eden den }e zavr{at na pazarite ili prerabotuva~kite postrojki za prerabotka na sokovi i na drugi proizvodi. Istoto va`i i za raznovidniot zelen~uk {to raste vo bav~ite do samite pati{ta. Ne smee da se praktikuva ishrana na dobitokot so rastenijata pokraj patot, bidej}i olovoto preku hranata (meso, jajca, mleko i sl.) vleguva vo ~ove~kiot organizam.

 

148.gif (1052 bytes)

 

Hemiski sredstva za za{tita na rastenija

Hemiskite sredstva za za{tita na rastenijata od insekti dejstvuvaat po{iroko od mestoto na upotreba. Koga prskaweto na {umite i `itnicite se vr{i so avion, tie mo`e da se raznesuvaat i na rastojanie od 4 - 5 km, a aerosolite so pomalite dimenzii od 2 mikroni mo`e da se raznesuvaat i na rastojanie od 300 km. So ogled na toa deka vekot na raspa|awe na ovie supstanci trae od 3 do 30 godini proizleguva deka ovie hemiski sredstva se pove}e navleguvaat vo na{ata hrana t.e. na{ite organizmi.

 

148.gif (1052 bytes)

 

[tetni koncetracii:

  • Sulfur dioksid:

Golemi koncetracii na ovoj oksid na sulfurot a i na drugite oksidi na sulfurot predizvikuvaat javuvawe na najrazli~ni problemi vrzani so organite na respirativniot sistem, do zgolemuvawe na smrtnosta na naselenieto osobeno kaj zabolenite od rak i vlo{uvawe na sostojbata na zabolenite od bronhitis.

  • Jaglerod monoksid:

Zgolemeni koli~ini na ovoj oksid ima osobeno negativno vlijanie na nervniot i kardiovaskularniot sistem kaj ~ovekot. Mo`e da dovede do pojava na silni glavobolki, do pojava na gu{ewe i truewe i na krajot mo`e da dovede do smrt. Ovoj oksid gi poremetuva procesite na oksidacija vo kletkite.

  • Oksidi na azot:

Zgolemeni koncetracii na ovoj oksid deluva negativno na organite za di{ewe, a mo`e da predizvika i smrt. Ovie oksidi ja namaluvaat sposobnosta na krvta za prenesuvawe na kislorod.

  • Jaglevodorodi:

Pogolemi koncetracii na ovie soedinenija mo`at da predizvikaat: ka{lica, zabrzan puls, glavobolka, ma~nina, promena na temperaturata na teloto, promena na krvta pa i do pojava na smrt. Ovie soodinenija ja iritiraat sluzoko`ata na o~ite, nosot i respirativniot sistem.

 

148.gif (1052 bytes)

 

Vidovi zagaduvawa koi vlijaat vrz zdravjeto na lu|eto i `ivotnata sredina se slednite:33.JPG (199632 bytes)

Olovoto vo vozduhot i vo po~vata od topilnicata za olovo i cink, kako i od transportnite sredstva.

Pravot vo vozduhot od pe~kite za doma}instvo, malite pretprijatija, elektro i termo centrali, metalur{ki i drugi golemi fabriki.

Sulfur dioksid i drugite gasovi.

Nitratite vo vodata od nesoodvetno odr`uvani ili proektirani farmi i zemjodelski pretprijatija, od nesoodvetna primena na |ubriva kako i od ruralni septi~ki jami.

Zagaduva~ite na hranata i vodata preku prisustvo na te{ki metali naj~esto vo vodata za piewe.

 

 148.gif (1052 bytes)

840.gif (1144 bytes)            841.gif (1161 bytes)

Informacii     Vozduh   Zemja       Voda     Flora i Fauna      Regioni     N.Parkovi    Otpad    Aktivnosti     Edukacija     Galerija        Voved

Copyrightę Ekologija na Makedonija
Dizajnirano od Prostudio