Zanaet~iskite proizvodi vo Praistorijata
Epohata na metalite doveduva do promena na tehnologijata na proizvodstvoto na keramikata, {to, od svoja strana, se odrazuva i nejziniot izgled. Vo eneolitot osobeno se karakteristi~ni sadovi so vovle~en obod i pehari so dve ra~ki, naj~esto ukraseni so vtisuvawe ornamenti vo sve`a glina (osobeno onoj vo vid na vtisnata vrvka). Na teritorijata na Makedonija ne{to poretko se sre}ava tehnika na inkrustacija, koja se sostoi vo `lebewe na keramikata (naj~esto temna po boja) i popolnuvawe na `lebovite so svetla pastozna boja. So izvesni promeni, prodol`uva da se praktikuva i tehnikata na boewe na keramikata, pri {to ornamentite se izveduvaat so nepostojani pastozni boi (osobeno crvena i bela), i toa po pe~eweto na sadot. Posebna specifikacija na ovoj period e boeweto so grafiten premaz, koja na sadot mu dava izvonreden metalen otsjaj.
Vo bronzenoto vreme, kerami~kite formi povtorno do`ivuvaat procut. Se pojavuvaat bikonusni sadovi, sadovi so edna ili dve ra~ki, voobi~aeno visoko izdignati nad obodot, koj ~estopati e visoko zase~en. Za prvpat se javuvaat i sadovi - lambi, nameneti za osvetluvawe. Slikaweto na keramikata naj~esto se izveduva so temna boja vrz prethodno dobro ispoloran svetlokafeav ili crvenikav fon. Naj~esti se ornamentite vo vid na vertikalno {rafirani triagolnici, rombovi, malte{ki krstovi i stilizirani ~ove~ki figuri. Ovie motivi se osobeno zastapeni na kearmi~kite urni (nameneti za pogrebuvawe na ostatocite na kremiranite pokojnici), koi prodol`ile da egzistiraat i vo slednata doba.
Vo stadiumot na `elezoto, pod vlijanijata na medoteranskite civilizacii, sadovite zapo~nuvaat da se oblikuvaat na gr~arsko kolce, pa kako posledica na toa dobivaat pravilna forma i potenki sadovi. Boeweto se izveduva so t.n. firnajz (mnogu otporna boja, sostavena od oksid na `elezo rastvoren vo leneno maslo) koj svojot kafeavo - crvenikav ton go dobiva duri po pe~eweto na sadot. Motivite se geometriski. Od formite dominiraat bokalite, peharite i {oqite. No, paralelno so ovie novi formi i tehniki, u{te dolgo vreme sadovite }e se izrabotuvaat so raka i }e se ukrasuvaat so starite tehniki.
I pokraj toa {to se raboti za epoha na metalite, vo nejziniot prv stadium metalnite predmeti se izvonredno retki. Sostojbata nema zna~itelno da se izmeni ni vo bronzenoto vreme koga blagodarenie na legiraweto na bakarot i bronzata, na podra~jeto na Republika Makedonija, osven poznatiot mikenski me~, dosega se otkrieni samo u{te nekolu bronzeni sekiri i toa, na nao|ali{tata "Sv. Nedela" vo Asamati ka Resen, vo Kravari kraj Bitola, vo "Crkveni livadi" kaj Vrani{ta vo okolinata na Struga i vo prilepskiot region. Na na{eto podra~je e otkrien i kamenen kalap za leewe na vakvi orudija, {to e dokaz deka vo ovoj del od Balkanot bila poznata i ve{tinata na nivna izrabotka.
I pokraj poznavaweto na metalurgiskite postapki, niz seta epoha, pove}eto orudija i oru`ja i natamu se izrabotuvaat kako vo neolitot - od kamen i koska. Takvi se : kremenite se~ila i streli; masivnite kameni alatki vo vid na sekira i ~ekan (so kru`en otvor za vsaduvawe na ra~ka); {ila, igli, streli i harpuni za lovewe riba izraboteni od koska i rog itn.
Primeroci na metalen nakit (izraboten od bakar i bronza) na na{ata po~va se javuvaat docna, duri vo `eleznata epoha, no zatoa vo golem broj i raznovidni tipoovi.
Vo `eleznoto vreme, za razlika od neolitot, lu|eto od ovoj del na Balkanot, vo grobovite ostavale golem broj prilozi. Najgolemiot del od niv pretstavuvaat elementi od oblekata, odnosno nosijata na pokojnikot. I pokraj odredeni problemi povrzani so razli~nata hronolo{ka ili teritorjalna specifi~nost na predmetite, mo`e da se izvr{i rekonstrukcija na izgledot na eden vozrasen ma` - boin od ovaa epoha.
Nametkata so koja bil nametnat se zakop~uvala so fibula (t.e. ukrasna igla sli~na na dene{nite "bezopasni"), koja od period vo period, ili od pleme do pleme, se razlikuvala. Ukrasniot del bil formiran vo vid na lak ili na dve spoeni spirali. Na gu{ata i na oblekata visele raznovidni privezoci (top~esti, bikonusni, prstenesti, plo~esti ili vo vid na prapor~iwa, ~esto dopolneti so geometriski simboli). Ko{ulata bila opa{ana so kolan, vo nekoi slu~ai napred zakop~uvan so masivna toka, ukrasena so perforirawe. Na kolanot visela garnitura za odr`uvawe na kosata i bradata, sostavena od eden vid na pinceta t.e. {tipka za fa}awe na pramewata, od `elezen bri~ za nivno potkastruvawe i to~ilo za ostrewe na bri~ot. Se pretpostavuva deka ovaa garnitura, osven utilitarnata namena, imala funkcija da go ozna~i socijalniot rang na nositelot. Vo nekoi grobovi vo predelot na gradite i na stomakot na pokojnikot se otkrieni brojni polutop~esti aplikacii i golemi kru`ni, konusno ili polutop~esto profilirani metalni plo~i. Se raboti za elementi pri{ieni na oblekata, a vo vtoriot slu~aj za eden vid pafti ili mo`ebi za delovi od {titovi ~ij korpus bil izraboten od drvo i ko`a. Voobi~aeno oru`je bilo kopjeto, koe naj~esto odi vo ~ift, dodeka retkata zastapenost na me~evite vo grobovite mo`e da se protolkuva so nivnata visoka cena, poradi koja bile koristeni samo od najelitnite voini, a po smrtta na sopstvenikot ostanuvale vo nasledstvo.
Kaj `enite za smetka na oru`jeto, pove|e e zastapen nakitot i, izgleda, orudijata za rabota so tekstil. Pokraj univerzalnite elementi (fibuli, aplikacii na oblekata, privrzoci ...) kaj niv dominiraat grivnite (naj~esto vo vid na dolgi spirali i masivni alki) i igli so ukrasna glava, nameneti za fiksirawe na kosata i oblekata.
