Moda da se pojasni deka ovoj del od Veb sajtot se odnesuva na umetnosta i kulturata vo Makedonija vo periodot od 1946 do den{ni denovi. Zabele{kata e so cel da ne dojde do nekakva zabuna zatoa {to pove}eto drugi pottemi na ovoj Veb sajt se odnesuvaat tokmu na nekoi granki na umetnosta kako freskoslikarstvoto, ikonopisot itn.

Povoena makedonska literatura
Vo slobodna Makedonija bea sozdadeni neophodnite uslovi za sestran razvitok i podem na makedonskiot narod vo kulturniot `ivot. Pritoa se pojavija pove}e generacii istaknati tvorci od oblasta na literaturata. Vo po~etokot dominantna be{e poezijata, a potoa se pojavija i istaknati avtori vo ostanatite oblasti od literaturata.

Vo oblasta na poezijata prvata poetska generacija ja so~inuvaat poetite Aco [opov, Slavko Janevski, Bla`e Konevski i Gogo Ivanovski, ~ie tvore{tvo se karakterizira{e so borbeno - patriotskata lirika na motivi od NOV, obnovata i izgradbata na zemjata. Vo pedesettite godini se pojavuva vtorata generacija povoeni poeti, vo ~ie tvore{tvo se ~uvstvuva vlijanie na modernata svetska poezija. Glavni pretstavnici na na ovaa generacija bea poetite Srbo Ivanovski, Gane Todorovski, Mateja Matevski, Cane Andreevski i Ante Popovski. Kon ovie dve generacii, kon krajot na pedesettite godini se priklu~ile i istaknatite poeti Vlada Uro{evi}, Petre Andreevski, Radovan Pavlovski i drugi mladi avtori, za koi e karakteristi~en fenomenot na intimnata lirika.

Poslednive decenii vo makedonskata poezija se pojavija niza zna~ajni poetski imiwa, koi gi sledat vo ~ekor novite tendencii vo svetskata poezija. Od pozna~ajnite imiwa bi gi spomenale poetite Atanas Vangelov, Todor ^alovski, Eftim Kletnikov i Katica ]ulavkova.

Vo oblasta na prozata, prvata kniga raskazi na makedonski jazik po vojnata, be{e zbirkata "Rastrel" od Jovan Bo{kovski. Osven nego, prvata generacija makedonski raska`uva~i ja so~inuvaat i Stale Popov, \or|i Abaxiev, Slavko Janevski, Vlado Malevski, Kole ^a{ule i Jordan Leov. Vtorata generacija, pak, ja so~inuvaat Dimitar Solev, Meto Jovanovski, Simon Drakul i drugi. Na nea se nadovrzuva tretata generacija, so najzna~ajnite pretstavnici Ta{ko Georgievski, Petar [irilov, @ivko ^ingo, Metodija Fotev, Vlada Uro{evi}, Petre Andreevski, kako i najmalata generacija avtori, kako {to se Vladimir Kostov, Dimitar Ba{evski i Vase Man~ev.

Po prvite kratki raskazi, vo pedesettite godini se pojavi povesta "Ulica" i prviot roman na makedonski jazik "Selo zad sedumte jaseni" od Slavko Janevski, a potoa i romanite "Aramisko gnezdo" od \or|i Abaxiev i "Krpen @ivot" od Stale Popov. Osobeno zna~ajni se romansierskite ostvaruvawa na Vlado Malevski, Slavko Janevski, Stale Popov, Ta{ko Georgievski, Metodija Fotev i drugi.

Za razlika od poezijata i proznoto tvore{tvo vo celina, vo slobodna Makedonija se pojavija relativno mal broj dramski avtori. Od postarata predvoena generacija se u{te tvorea i napi{aa desetina drami Risto Krle, Anton Panov i Vasil Iqoski, a vo pedesettite godini se pojavuvaat i zna~ajnite dramski avtori Kole ^a{ule i Tome Arsovski. Od pozna~ajnite dramski tekstovi bi gi spomenale dramite "^est", "Okrvaven kamen" i "Svadba" od Vasil Iqoski, "Vejka na vetrot" i "Crnila" od Kole ^a{ule, "Aleksandra" i Paradoksot na Diogen" od Tome Arsovski.

Vo poslednive decenii kako uspe{ni dramski avtori se pojavija i pove}e drugi avtori, nonajzabele`itelni uspesi postignaa dramite na Goran Stefanovski "Divo Meso" i "Duplo Dno" i na Jordan Plevne{ "Erigon", "Macedoni}e cu{tande", "Jugoslovenska antiteza" i drugi.

Povoena likovna umetnost

Nasproti literaturnoto tvore{tvo, so ostriot rez napraven kon krajot na 19 vek prese~eni se poslednite ni{ki koi ja povrzuvaa makedonskata likovna umetnost so iljadagodi{nata tradicija. Gra|anskata umetnost nabrzo zamira vo romanti~nite zaodi na sonca, no, pove}e so pojavata na makeodnskata moderna vo 20 - tite godini od ovoj vek zapo~nuva procesot na povrzuvawe so sovremenite evropski dvi`ewa vo umetnosta. Prifa}aj}i gi so zadocnuvawe i sledej}i gi na rastojanie burnite promeni vo evropskata umetnost, kaj makedonskite umetnici raste interesot za vklu~uvawe na ovie brzi tekovi, no i interesot za vklu~uvawe vo ovie brzi tekovi, no i interesot za sopstvenata likovna tradicija.

Od nenametlivo, suptilno vlijanie na neposredniot dopir so likovnite ostvaruvawa, pred se, na srednovekovnata vizantiska umetnost kaj Martinoski (opsesivnoto povtoruvawe na motivot na maj~instvoto i negovite "majki" kako pritaeno se}avawe na ikonata na Bogorodica pred koja treperi plamen~eto na kandiloto i go osvetluva temniot prostor na detskite soni{ta) i na narodnoto tvore{tvo koe se koristi kako fin humus vo koj }e iz’rtat novi i ~udesni formi kaj Ordan Petlevski, preku formalnoto prezemawe na stilski i ikonografski re{enija vo "kubisti~kiot oratorium" na Borko Lazeski, pa se do momentot koga vo grupata "Mugri" (1960) }e se otvorat novi pra{Awa za koristewe na nasloenoto likovno iskustvo i Dimitar Kondovski }e gi sozdade svoite "ikoni" a Tomo [ijak svoite "musandri" formulirani kako sakralni, kultni objekti, od fascinantnite vizii na Vladimir Georgievski do "stilskite ve`bi" na Gligor @emerski, prodol`uva spu{taweto vo dlabo~inite na sopstvenoto minato i minatoto na svojot narod i bele`eweto, so se poizdiferenciran tvore~ki rakopis, na tajnite hieroglifi na Makedonija.

Seto na{e kulturno nasledstvo dramati~no se prkr{uva vo sovremenata umetnost kade {to, nadminuvaj}i gi sopstvenite granici, preo|a vo univerzalno. Vo neprekinata komunikacija so minatoto, no i preku kriti~ka, tranistoriska sinteza, makedonskite likovni umetnici, dlaboko vkoreneti vo svoeto vreme i vo svojata zemja, sozdavaat dela koi imaat op{ta i trajna vrednost. Ova ponirawe vo dlabo~inite na minatoto i istra`uvawe na kulturnite sloevi, ima {irok zafat koj gi opfa}a sugestiite na predistoriskata umetnost, anti~ka Grcija, helenisti~kiot kosmopolitizam, rimskiot eklektizam i slovenskiot spiritualizam. Taka, makedonskite umetnici vo gri`livo tragawe po svojot tvore~ki identitet, se stremat so su{tinski aktuelen pristap da razmisluvaat za bitnite komponenti na celoto mediteransko podra~je: za site kulturni sloevi {to toa gi poseduva bez isklu~ok - }e zabele`i Boris Petkovski vo svojot trud "Mediteranot i nie".

Denes, koga od umetnosta povtorno barame da ni ovozmo`i dopir so stvarnosta, koga od nea barame da ja obnovi razbienata slika za svetot, neophodno e taa da se otvori za iskustvata talo`eni so vekovi.

Spu{taj}i se vo mra~nite bezdni na potsvesta kade {to najdlabokite sloevi na psihata ja gubat individualnosta i povlekuvaj}i se se podaleku vo temninata preo|aat vo kolektivno pomnewe, Aneta Svetieva gi pronao|a arhai~nite formi polni so emotiven naboj.

Na bojnoto pole kade {to se borat angelot i demonot, vo onaa to~ka kade {to se vkrstuvaat horizontalite i vertikalite vo svetot, kade {to se sre}avaat Neboto i Zemjata, minatoto i sega{nosta - na ova svoe raspetie Vladimir Georgievski go otkriva li~niot tvore~ki znak za sevkupnoto ~ove~ko stradawe.

Ponekoga{, vo delata na makedonskite umetnici se otvoraat i nekakvi poinakvi predeli na eden svet poln so bogovi kako kopne` po izgubenata "arkadija", po nevinosta na prviot pogled i dopir koga za prv pat se otkriva ~udesniot i zastra{uva~ki svet. Vo niv, kako vo slikite na Rubens Korubin, se nasetuvaat zaboravenite prostori na sonot, oson~ani prostori od kade {to ~ovekot i prirodata se seu{te vo neraskinlivo edinstvo.

Sovremenite nomadi kako {to se Simon [emov talkaat po nepreglednite prostori i dale~nite vremiwa vo potraga po skapocenosti koi gi vgraduvaat vo svoite dela za da zableskaat neo~ekuvano otkrivaj}i sosem novi zna~ewa.

Vo neposreden dopir so vrvnite tvore~ki ostvaruvawa kako {to se srednovekovnite makedonski freski, no i so delata na golemite majstori na zapadnoevropskata umetnost. Gligor ^emerski povtorni gi otkriva tajnite na umetnosta, sozdavaj}i novi mitski sliki na svoeto vreme.

Slo`enosta na vakvite istra`uvawa gi naveduva makedonskite umetnici da ja pronajdat osnovata na svojot filozovski svetogled vo potraga po "sovremeniot mit" , potraga vi koja gi pro|aat granicite na sopstvenoto iskustvo i se obiduvaat da se dobli`at do edno neposredno i potpolno do`ivuvawe na svetot, i za da go ostvarat svojot son za ona dale~no vreme koga ~ovekot e del od golemiot ritam na prirodata na prirodata a svetot ne se pojavuva kako bez`ivoten i prazen, tie go svrtuvaat pogledot nanazad, kon vrvnite tvore~ki ostvaruvawa od minatoto i epohite kako {to e sredniot vek, vo koi preku umetnosta se otkrivani najdlabokite i najmra~nite tajni na ~ovekot. Odgatnuvaj}i gi zagado~nite zapisi od minatoto tie gi pronao|aat onie aksiomatski sliki koi ja otkrivaat slo`enata struktura na stvarnosta.

Sovrenmenite streme`i koi programski se naso~eni protiv esteticizmot, i go vra}aat na umetnosta nejziniot ontolo{ki status. Napu{taweto na estetskiot subjektivizam za da mo`e povtorno da se osvoi prvobitnata stvarnost, naru{enoto edinstvo me|u ~ovekot i svetot, otkrivaweto na dlabokite tajni na ~ovekot, na neraspletenite jazli na ni{kite koi go povrzuvaat so svetot - go otvoraat pra{aweto za eden nov priod kon tradicijata.

[to se odnesuva do istoriskiot razvoj na Likovnata umeynost vo povoeniot period:

Naporedno so ostanatite kulturni dejnosti, vo povoeniot razvoj na Makedonija osobeno vnimanie se posvetuva{e i na likovnata umetnost. Vedna{ po osloboduvaweto, vo 1945 godina, vo Skopje be{e otvoreno U~ili{te za primeneta umetnost, narednata godina be{e formirano i Dru{tvoto na likovnite umetnici, a vo 1949 godina be{e otvorena i Umetni~kata galerija. U{te od prvata godina po osloboduvaweto do denes redovno se odr`uvaat godi{ni izlo`bi na makedonskite likovni umetnnici.

Vo slobodna Makedonija svoeto bogato likovno tvore{tvo go prodol`ile najzna~ajnite makedonski slikari Nikola Martinovski, Lazar Li~enovski, Dimitar Avramov Pandilovski, Vangel Koxoman, Tomo Vladimirovski, Quben Belogaski, Borko Lazeski, Dim~e Protu|er i karikaturistot Vasilie Popovi} - Cico. Tie glavno ja neguvaa socijalisti~kata realistika i intimnata umetnost.

Naskoro po osloboduvaweto se pojavila i prvata generacija likovni umetnici {koluvani vo socijalisti~ka Jugoslavija, koi }e vnesat osovremenuvawe vo likovniot izraz. Pozna~ajni pretstavnici na taa generacija bile Mile Korubin, Petar Mazev, Jordan Grabul (~ie delo e spomenikot vo Kru{evo), Petar Haxi - Bo{kov, Dimitar Kondovski, Spase Kunovski i Tomo [ijak. Naskoro bile formirani i prvite grupi "Denes" (1953), VDIST(1955) i "Mugri" (1961). Vo 1964 godina bil osnovan i Muzejot na sovremena umetnost vo Skopje.

Poslednive decenii makedonskata likovna umetnost se zdobi so {iroka me|unarodna afirmacija. Pritoa, posebno zna~aen pridones dadoa Rodoqub Anastasov, Traj~e Jan~evski, Risto Kal~evski, Van|el Naimovski, Ana Temkova, Gligor ^emerski, Simon [emov i sekako eden od najgolemite Vasko Ta{kovski.

Teatarska, muzi~kata i filmskata umetnost.
Svoj zna~aen udel vo kulturniot `ivot na Makedonija imala i tetarskata, muzi~kata i filmskata umetnost.

Samo nekolku meseci po osloboduvaweto, so re{enie na prezidiumot na ASNOM od 31 januari 1945 godina bil osnovan Makedonski naroden teatar (MNT) kako prv makedonski profesionalen teatar, vo 1946 godina i Dramskiot teatar i vo 1949 godina i Teatarot na narodnostite, site vo Skopje. Isto taka, narodni teatri bile formirani i vo Bitola (1944), [tip, Strumica, Prilep, Kumanovo i drugi gradovi na Makedonja. Na teatarskute sceni se istaknale golem broj makedonski artisti, me|u koi i Todor Nikolovki, Petre Prli~ko, Darko Damevski i Risto [i{kov.

Na teatarskite sceni vo Makedonija igrani se pretstavi od re~isi site pozna~ajni svetski avtori, no vnimanieto na publikata posebno go privlekuvale delata na makedonskite avtori.

Muzi~ka kultura vo Makedonija sre}avame u{te vo 9 vek vo vremeto na Kliment Ohridski i Naum. Vo nivniot univerzitet me|u drugoto se u~i i obrabotuva crkovnata muzika. Vo 14 vek vo Debar se javuva Jovan Kukuzel, zna~aen po notnoto pismo i napevite. Od ova vreme zapo~nuva turskoto ropstvo. Vo ovoj interval se neguvala narodnata muzika. Porobuva~ite ne mo`ele da go spre~at narodot da pee. Vo 19 vek se javuvaat i prvite melografi, me|u niv i Naum Miladinov Brat na Dimitar i Konstantin. Vo vtora polovina na 19 vek se javuva Atanas Badev roden vo Prilep. Muzi~kite studii gi zavr{il vo Rusija kade bil u~enik na Nikolaj Rimski Korsakov. Najuspe{no delo mu e "Liturgijata spored Jovan Zlatoust" vo koe se ~uvstvuva vlijanieto na ruskata crkovna muzika. Posle Badev vo po~etokot na 20 vek se javuva prvata generacija kompozitori: Stevan Gajdov, Trajko Prokopiev, Todor Skalovski, @ifko Firfov, Petre Bogdanov - Ko~ko.

Naskoro po osloboduvaweto, vo Skopje bilo otvoreno prvoto muzi~ko u~ili{te. Re~isi vo site gradovi bile formirani raznni horovi (od u~ili{ni do gradski), a pri Radio Skopje bil formiran Simfoniski orkestar, koj podocna prerasnal vo Makedonska filharonija. Vo 1947 godina vo Skopje bila izvedena prvata opera ("Kavalerija Rustikana" od Pjetro Maskani). Vo 1954 godina, Kiril Makedonski ja komponiral prvata makedonska opera "Goce", a podocna i operite "Car Samoil" i "Ilinden".

Kako kompozitori na operi se pojavile i Toma Pro{ev, Risto Avramovski, Dimitrie Bu`urovski i drugi avtori.

Osoben pridones e postignat i vo neguvaweto na makedonskata narodna muzika, posebno preku RTV Skopje i zapisite na Institutot za folklor "Marko Cepenkov" - Skopje.

Vedna{ po osloboduvaweto se pojavila i makedonskata zabavna muzika, posebno preku anga`manot na kompozitorot Dragan \akonovski - [pato, Slave Dimitrov i niza sovremeni makedonski kompozitori. Denes sme soo~eni so silno razviena makedonska moderna muzika, so pove}e peja~i ili muzi~ki grupi kako poznatiot Leb i Sol kako i Vladko Stefanovski so solo karierata, Memorija, Arhangel, Anastasija, Maja Oxaklievska, Vlado Janevski, Sa{o Gigov - Gi{ so Bankrot Bluz bend, Den Potoa, Nokaut i brojni drugi popularni i ne tolku popularni grupi koi niknuvaar kako pe~urki po do`d.

Korenite na kinematografijata na na{ite prostori datiraat u{te od pionerskite snimki na Janaki i Milton Manaki. Nivnite pionerski podvizi kako prvi snimateli na Balkanskiot poluostrov ni ostavija vo besceneto nasledstvo nekolu snimki. No po Vtorata Svetska vojna so formiraweto na Otsekot za kinematografija pri vladata na NRM i na filmskata direkcija vo Makedonija zapo~nalo i organiziraweto na filmsko proizvodstvo. Vo 1947 godina bil osnovan vardar film i bile snimeni dokumentarni filmovi "@ito za narodot" i "Na izbori, za novi pobedi". Vo 1952 godina bil snimen i prviot makedonski igran film "Frosina"

Vo povoeniot razvoj na makedonskata kinematografija snimeni se okolu 40 igrani filmovi, golem broj dokumentarni filmovi, a od 70-te godini zapo~na i snimaweto na animirani filmovi. Pritoa posebno se istaknaa makedonskite re`iseri Dimitrie Osmanli, Branko Gapo, Kiril Ceneski i Stale Popov ~ij film dostignal da bide nominiran i za Oskar - presti`nata Amerikanska nagrada za film.

Isto taka za oskar be{e nominiran i poznatiot film koj ja dobi prvata nagrada na presti`niot festival vo Venecija - Pred do`dot od Mil~o Man~evski, delo koe gi otslikuva aktuelnite politi~ki sostojbi na Balkanot i vo Makedonija.

NAZAD DOMA