Sv. Sofija (Bo`ja premudrost)
Pogledneta ja Sv. Sofija od site agli:
Najstarata so~uvana ohridska crkva e katedralata Sv. Sofija, pove}evekovno sedi{te na Ohridskata arhiepiskopija. Toa e eden od najzna~ajnite srednovekovni spomenici vo Makedonija i po{iroko, edinstvena galerija na srednovekovnoto slokarstvo od prvata polovina na 11 do vtorata polovina na 14 vek.
Crkvata e izgradena od strana na arhiepiskopot Leon(1036 - 1056). Vo toj period so vizantija vladeele makedonci i stilot na crkvata e makedonski.
Sv. Sofija e gradena na temelite na ranohristijanska bazilika. Fragmenti od postaroto slikarstvo od ona od 11 vek, primetni se na nekolku mesta vo oltarskiot prostor. Crkvata bila obnovuvana za vreme na arhiepiskopot Lav.
Vnatre{nosta na ovaa nekoga{ katedralna crkva na Ohridskata arhiepiskopija ne podsetuva na nejziniot nekoga{en sjaj. Stotina kvadratni metri freski zasekoga{ se izgubeni. Delovi od prvobitniot kamen ikonostas se nao|aat na pove}e mesta vo blizina oltarot. Izlo`eni se kako posebni eksponati ili se zaedno so delovi od ciboriumot od 14 vek vgradeni vo turskiot mimbar koj i denes postoi.
Veli~enstvenosta na ovaa edinstvena galerija na srednovekovnoto yidno slikarstvo mo`e da se voo~i najprvo i najdobro vo oltarskiot prostor. Impresivno deluvaat krupnite figuri na crkvenite velikodostojnici, monumentalni starozavetni i novozavetni kompozicii ili dvata friza so po pet angeli koi istovremeno kle~at, tr~aat i letaat.
Sv. Sofija e pretvorena vo xamija najverojatno vo 16 vek. Toga{ e zna~itelni izmenet nejziniot prvobiten vnatre{en i nadvore{en izgled. Izvr{en e niz prepravki i doyiduvawa. Freskite vo centarlniot del na crkvata i vo pripratot bile varosani, a na edno od kupolite bilo izgradeno minare.
Vedna{ po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna prevzemeni se itni
merki za za~uvuvawe na Sv. Sofija od ponatamo{no propa|awe. Prvo freskite se
iz~isteni od malterot i varta, a potoa se pristapilo kon potpolna za{tita na
crkvata, pri {to se prevzemeni najsovremeni konzervatorski metodi. Od
ju`niot yid, a i od drugi mesta od kade
postoela opasnost od ru{ewe, freskite se odstarneti. Vo maj 1953 godina
po vra}aweto na ju`niot yid vo prvobitnata polo`ba bez ru{ewe, koga se
primeneti iskustvata na na poznatiot italjanski konzervator Fernando
Forlatija, freskite na specijalni platna se povtorno montirani na drveni
okviri i vrateni na prvobitnite mesta.
Vo najstaroto slikarstvo na Sv. Sofija od 11 vek, koe ima izvonredna ikonografska i likovna vrednost, prv pat se sretnuva niz od novozavetni i starozavetni kompozicii, koi podocna vo srednovekovnata umetnost, stanuvaat sostaven del na ikonografskiot repertoar na yidnite dekoracii.
Dolnite delovi na oltarskiot prostor ispolneti se so cela galerija
portreti od carigradski, antiohiski, erusalimski i aleksandriski patrijarsi,
arhiepiskopi i episkopi. Vo apsidata na \akonikonot se nao|aat {est portreti
na rimskite papi, a na ju`niot yid naslikani se prvite poznati portreti na
tvorcite na slovenskata pismenost
Kiril Solunski i negoviot najistaknat
sledbenik Kliment Ohridski. Vo polukalotata na oltarskata apsida se
istaknuva ogromna figura na Bogorodica, a pod nea kompozicijata
"Pri~estuvawe na apostolite, koja od vizantiskata umetnost prvo
tuka se sretnuva. Vo prvata zona na oltarskiot prostor prika`ani se sceni
od Stariot zavet. Na ju`niot yid se nao|a ciklus sceni od `ivotot na Avram,
edinstven vo srednovekovnoto slikarstvo na Makedonija. Na sprotivniot
strana, na severniot yid, prika`ani se kompozicii "Trojca mladi vo
v`arena pe~ka", "Jakovini skali~ki", "Sv. Vasilie slu`i liturgija"
i "Sonot na Jovan Bogoslov". Dvete posledni kompozicii, kao
dvata friza angeli,
koi se nao|aat vo vtorata zona, isto taka se edinstveni vo
srednovekovnata umetnost. Vo svodot na oltarniot del, nad
frizovite so angeli,
naslikana e kompozicija Voznesenie. Vo apsidata na proskomidijata
prika`ana e kompozicija "^etirieset ma~enici". Na severniot yid na
naosot se nao|a fragmentirano so~uvana kompozicija "Uspenie na
Bogorodica". I taa vo vizantiskoto slikarstvo se javuva prvo ovde
, za podocna da e ~esto povtoruvana.
Novina pretstavuva pretstavuvaweto na Hristos so goli noze. Vaka
e prika`an na freskata "Bogorodica so Hristos" od 11 vek, koja se nao|a na severniot yid, nekoga{en sostaven del na prvobitniot ikonostas. Se smeta deka so ovie slikarski re{enija se ssoboruva tezata deka italjanskite od 13 vek prvi na vakov na|in go prika`uvale Hristos.
Vo pripratot na crkvata prika`ana e cela galerija `eni svetici, edinstvena ikonografska celina vo yidnoto slikarstvo na 11 vek.
Slikarstvoto na ohridska Sv. Sofija, kolku i da se povrzuva so umetnosta na vizantiskiot kler od toa vreme, nastanuva vo edna nova, slovenska sredina, vo sedi{teto na aftokefalnata Ohridska arhiepiskopija. Sekako deka toa bila i edinstvena pri~ina za razvoj na novi i samostojni sva}awa na likovnata umetnost od toa vreme . Vo ovie freski se sodr`ani mnogu specifi~ni, a i univerzalni ikonografski i likovni osobenosti. Ba{ vo toa e i posebnoto zna~ewe na najstaroto slikarstvo na ohridskata Sv. Sofija..
Vo tekot na podocne`nite vekovi crkveni velikodostojnici nastojuvale vo Sv. Sofija da ostavat primetni tragovi od svoeto prisustvo. Zaradi toa na yidovite na ovaa crkva sre}avame freski slikani od prvata polovina na 11 do vtorata polovina na 14 vek.
Od pripratot, kade se nao|a galerija portreti na `eni svetci, so skali se stignuva do gornite delovi na crkvata. Najprvo naiduvame na severnata kapela na Sv. Jovan Prete~a, dekorisana vo sredinata na 14 vek. Ovde se prika`ani ~lenovi na semejstvoto na feudalniot despot Oliver, ktitor na ovaa kapela. Freskite se delo na slikarot Konstantin. Negovoto ime, zaedno so imeto na negoviot sin Jovan se spomnuvaat vo natpisot otkrien vo prozorot na kapelata. Ovie podatoci se mnogu zna~ajni za prou~uvawe na rabotata na lokalnite slikarski rabotilnici vo Ohrid.
U{te pointeresna e dekoracijata na spratot na pripratot. Ovde pokraj portretot na ktitorot - arhiepiskopot Nikola, naslikani i Kliment i Naum Ohridski. Vo centralniot del, na mesto kade se nao|ala kalota, stru{ena vo vreme na turskite intervencii koga crkvata e pretvorena vo xamija, so~uvani se fragmenti od "Ilustracijata na Damaskinoviot kanon za bogorodi~noto uspenie", ciklus koj se srea}ava samo u{te vo crkvata Sv. Bogorodica Qevi{ka vo Prizren. Vo svodot se prika`ani vaselenski soboro, prili~no o{teteni. Ovie freski, raboteni vo sredinata na 14 vek, se delo na slikarot Teorijan i negovite sorabotnici koi se smetaat i za ikonografi na mnogu zna~ajnata freska vo nadvore{niot priprat na ohridskata Sv. Sofija, koi se so tekot na minatite vekovi dosta o{teteni.
Posebno vnimanie privlekuva zapadnata fasada na Sv. Sofija, yidana za vreme na ohridskiot arhiepiskop Grigorij 1313-1314 godina., {to e so~uvano na natpisot od tuli koj se protega vo celata dol`ina na gorniot del na fasadata. Anonimniot neimar, koj suvereno vladeel so elementite na vrvnite dostignuvawa na vizantiskata arhitektura, izvonredni re{enija postignati so harmoni~na podelba na povr{inata, mirnite ritmovi na triforot, slepite prozorci i arkadi, sozdava svoevidno remek delo.
Kako graditelski materjal za Sv. Sofija koristeni se i delovi na anti~ki gradbi i hramovi. Na prvobitnata zapadna fasada, od levata strana, se nao|a mnogu interesen reljef vo kamen, na koj e prika`ana mitolo{ka scena "Borba na kentaur so Lapid".
