Stobi
Poglednete del od skulpturite vo Stobi
Gradot Stobi se razvil od mala Pajonska naselba so dlaboki koreni u{te od arhajskiot period, na povr{inata od okolu 2,5 hektari, locirana na severniot del od rit~estata terasa. Vakvata pozicija na utoka na rekata Erigon vo Aksij, vo plodniot region na Srednoto Povardarje, a nedaleku od zlatonosnite le`i{ta na planinata Ko`uv, mu ovozmo`ila na gradot golem napredok osobeno vo mirnovremenski uslovi niz 1 i 2 vek. Vo prilog na toa odela i blizinata na planinata Klepa, poto~no nejzinite isto~ni i ju`ni padini, bogati so le`i{ta na suvo - bel i rozov mermer. No, izgleda doma{niot - pajonski etni~ki element bil osobeno silen i kompakten, taka {to naselenata zaednica gra|ani so rimsko gra|ansko pravo ne uspeala da se izbori za kolonijalen status. Toa sekako ne pre~elo vo, vo gradskata aglomeracija, golema okolu 20 hektaro, da bidat izdignati site voobi~aeni javni gradbi {to gi imal anti~kiot grad na Rimskoto Carstvo: teatar i termi, akvadukt, hramovi, sudnici i drugo. Mo{ne, rano vo vremeto na imperatorot Avgust, Stobi prvin go dobil rangot oppidum civium Romanorum, a ne{to podocna municipum. Na monetite iskovani vo Stobi stoi ispi{an ovoj rang - municipum Stobensium.
Vo Stobi se zabele`ani golem broj na kultni pretstavi na bo`estva od gr~ko - rimskiot panteon: Apolon i Artemida, Asklepij, Dionis, Nemeza, Zevs, Tihe, Afrodita, Higieja, Telesfor... Se raboti za bronzeni i mermerni statui, ili pak za reljefni pretsavi na mali kameni ikoni. Isto taka, otkrieni se i mnogubrojni primeri na arhitektonska kamena plastika od ranorimskite hramovi. Za `al, arheolo{kite iskopuvawa seu{te go nemaat otkrieno likot na ranorimskiot grad i nie denes nemame objekti od ova vreme, so isklu~ok na dve do tri gradbi, me|u koi se istaknuva teatarot. Podatoci za postoeweto na najmalku dva gradski hrama ni davaat monetite {to se kovale vo kova~nicata vo Stobi. Produkcijata na stopskata monetarnica se odvivala vo vremeto na car Vespazijan (69 - 79) do carot Elegabal (218 - 222). Na najrano iskovanata moneta, kako {to se pretpostavuva, se gledaat pretstavi na Viktorija - genij na pobedata - i figura na bik. Datiraweto na ovoj takanare~en avtonomen tip ne e so sigurnost odredeno. Monetite od vremeto na Vespazijan, na aversot go nosat profilot na carot, dodeka na reversot gledame: ~etirikolonen hram so minijaturna figura na Asklepij na sredina, Bonus Eventus - genij na dobrata sre}a; nepoznat genij so mala Viktorija vo rakata i rogot na izobilieto, so {lem, {tit i oklop: `ena - genij na gradot Stobi so venec vo kosata, vo racete gi dr`i mala Viktorija i rogot na izobilieto. Na eden tip moneta od vremeto na Tit i Domicijan se gledaat profilite na dvata cara svrteni eden kon drug, dodeka na reversot e hram so 4 koloni. Na monetite na Domicijan (81 - 96) se gleda hram so ~etiri koloni i so mala figura na carot vo voena oprema so kopje i skiptron. Poznati se i monetite so profil na negovata sopruga Domicija, Na monetite na Trajan (98 - 117) gledame: ~etirikolonen hram so figura; no i edna mo{ne zna~ajna simboli~na scena so `ena - genij na gradot so korona muralis (gradska kruna) vo kosata, so mala Viktorija i skiptar vo racete. Levo i desno pod nea le`at dve bradesti figuri so sadovi od koi istekuva voda. Desnata figura dr`i trska. Toa se re~nite genii na Erigon i Aksij. Na monetite na Marko Avrelij(161 - 180) se gleda ista pretstava, potoa figura na Jupiter so skiptar i patera (plitka kultna ~inija); figura na Viktorija, `enata - genij na Stobi so kopje i patera. Na eden tip moneti na Faustina Pomladata, sopruga na Marko Avrelij, se gleda Fortuna so rogot na izobilieto i kormilo. Monetite od vremeto na Septimij Sever (193 - 211) ja nosat Viktorija so venec i palma.; Pluton ja graba Persefora; Persefora vo kvadriga (~etvorospreg). Na eden tip moneta na Julija Domna, vtorata sopruga na Septimij Sever, koja izvr{ila samoubistvo so apstinencija od hrana, gi gledame nejziniot profil i scenata Grabaweto na Persefora. Na monetite od nejziniot prv sin Karakala (198 - 217) se gledaat: Viktorija vo pove}e varijanti, Jupiter na prestol so skiptar i mala Viktorija; Pluton ja graba Persefora, Jupiter koj stoi; Demetra koja stoi; Merkur so }ese pari vo rakata sedi na karpa. Na monetite na Geta (209 - 212), vtoriot sin na Julija Domna, se gleda figura na vojnik me|u dve nimfi ili Viktorija. Na monetite na Elegabal (218 - 222) se gleda: Jupiter sedi, so mala Viktorija i skiptar; figura na mom~e (mo`ebi atleti~ar) so pobedni~ki venec i palma; Viktorija vo nekolku varijanti; figura na borec; Pluton ja graba Persefora. Site dosega poznati moneti se iskovani vo bronza. So ogled na skromniot repertoar tipovi na ovie moneti, vo naukata postoi mislewe deka monetarnicata na gradot Stobi kovala isklu~ivo jubilejni - prigodni moneti.
I Stobi, isto kako i Skupi so u{te nekolu na{i anti~ki gradovi, ne gi zaobikolile varvarskite probivi vo 3 vek. Obnoveniot docnoanti~ki grad vo 4 vek, vo 5 vek nastradal od hunskite pohodi na Atila, a potoa i vo pohodot na Ostrogotite so voda~ot Teoderik, vo 479 godina. Hristijanskata zaednica go revitalizirala gradot na krajot od 5 vek i `ivotot te~el natamu. Me|utoa lesno osvoivata pozicija na gradot, vo tekot na nemirniot 6 vek, mu donesuva dekadencija na Stobi, a edinstvena svetla to~ka e monumentalnata Episkopska bazolika. Anti~kite izvori izvestuvaat za nekolkumina hristijanski sve{tenici od Stobi: episkopot Budij (Nikejski koncil, 325 g.) episkopot Evstatij (na podniot mozaik na Starata episkopska bazilika, me|u 343 - 381 g.); Episkopot Nikola (4 ekumenski koncil vo Halkedon, 451 g.); episkopot Filip (obnovitel na golemata Episkopska bazilika vo Stobi, okolu 500 g.); episkopot Foka (u~esnik na 5 ekumenski koncil vo Carigrad, 553 g.). Iznenaduva sosem docnoto spomenuvawe na episkopot Jovan od Stobi kako u~esnik na 6 ekumenski koncil vo carigrad vo 681 g., kako i na negoviot naslednik, episkopot Margarit, na crkovniot sobor vo istiot grad vo 692 g. Nekoi istra`uva~i komentiraat deka vo novonastanatata situacija, koga Balkanskiot poluostrov bil preplaven so Sloveni, hristijanskite sve{tenici sekako se povlekle - emigrirale vo sigurnosta na golemite docnoanti~ki metropoli vo Solun i Carigrad.
