Stibera
Gradot Stibera se nao|al na rit~eto "Bedem" kaj ^epigovo, vo centralniot del na Pelagonija. Poznat e u{te vo vremeto na Rimsko - makedonskite vojni kako baza od koja {to trgnuval makedonskiot kral Persej vo pohodite na penestinskite gradovi. Negovata lociranost na relativno niskiot rid, kade {to Dijagonalniot pat od Herakleja kon Stobi se sostavuval so patot {to doa|al po te~enieto na Erigon od rudonosniot Demir Hisar, vo rimskiot period ovozmo`ila izrasnuvawe na zna~ajna gradska aglomeracija. Osobeno aktivna bila rabotata na gradskiot gimnazion. Iskopaniot hram posveten na gradskata za{titni~ka Tihe bil delumno "privatiziran" od strana na donatorite, koi go obnovile vo 127 godina i platile 5000 srebreni rimski denari na gradskiot sovet za ispolnuvawe na nivniot zavet. Toa bile: Antestija Fuska so bra}ata Trofim i Hrist, potoa tit Flavij Orest so sinot Filoksen, Marko Vetij i Gaj Julij Kapiton. Na toj na~in, bistite na Orest i Filoksen bile postaveni vo samiot hram, dodeka Anastasija Fuska izbrala mo{ne interesen na~in da go nad`ivee svoeto fizi~ko is~eznuvawe. Stibera ne uspeala da odolee na napadite na Gotite vo 268 g., taka {to re~isi site materjalni tragi otkrieni vo nea prekinuvaat so egzistencija vo ovaa godina. Po ova, gradot voop{to ne bil obnoven, na {to upatuva re~isi negibnatata sostojba na naodite od arheolo{kite iskopuvawa. Brojni mermerni statui se otkrieni vo onaa pozicija vo koja gi ostavile Gotite po urivaweto na gradot. Poradi vakvata nedoprenost na urnatinite, Stibera denes se narekuva Makedonska Pompeja, bidej}i i tamu blagodarenie na lavata se e kako {to skamenila `e{kata masa.
