Slovenskoto pismo (Glagolica i Kirilica)


Natpis na Car Samoilovata nadgrobna plo~a:
Vo svojata stara tatkovina Slovenite nemale pismo i, kako {to veli Crnorizec Hrabar vo deloto "O pismeneh" (za bukvite), dolgo vreme, "so crti~ki i reski ~itaa i gataa". Imale nekoj vid rabu{. Koga do{le na Balkanot i se pokrstile, slovenskite zbotovi gi pi{uvale so rimski i gr~ki bukvi bez pravila.So takvo pismo ne bilo mo`no to~no da se napi{at mnogu slovenski zborovi. Vo gr~kata azbuka nemalo bukvi za mnogu slovenski glasovi. "Potoa sveti Konstantin Filozof nare~en Kiril, ma` praveden i vistinoqubiv, im sozdal 38 bukvi, edni spored gr~kite bukvi, drugi po slovenskiot jazik."

Eve kako stanalo toa: vo 862 godina velikomoravskiot knez Rostislav, sakaj}i da ja za{titi Velika Moravija od germansko politi~ko i kulturno ropstvo, mu pratil pismo na vizantiskiot car Mihajlo 3 so koe mu nudel vojni~ki sojuz. Istovremeno baral da mu se ispratat u~eni lu|e koi }e mo`at da {irat prosveta i kultura na slovenski jazik vi Moldavija.

Vizantiskiot car Mihajlo go prifatil predlogot, bidej}i imal korist od toa-edna zemja od zapadnata sfera na vlijanie sama mu se nudi da potpadne pod vlijanie na Vizantija. Zatoa toj gi povikal kaj sebe dvajcata u~eni bra}a, Kiril i Metodij, i im ja poveril misijata vo Velika Moravija. Taa se sostoela vo preveduvawe na hristijanski bogoslu`beni knigi od gr~ki na slovenski jazik, so pismo {to doprva trebalo da go sostavat. Potoa, taka podgotveni, trebalo vo Moravija da gi prevedat moravskite Sloveni vo hristijanstvo.

Kiril za kratko vreme sozdal azbuka od 38 bukvi - glagolicata. So nea toj i brat mu Metodij gi prevele od gr~ki na slovenski prvite crkvoni knigi i vo proletta na 863 godina zaminale za Velika Moravija.

Utvrdeno e deka kiril ja sozdal azbukata glagolica po ugled na gr~koto minuskularno (kurzivno) pismo, koe ve}e bilo vo upotreba vo 8 - 9 vek. Toj gi pozajmil bukvite {to gi imalo vo gr~kata azbuka, a za onie glasovi za koi nemalo bukvi vo nea, izmislil novi znaci.

No, Slovenite se slu`ele so dve azbuki i toa vo pribli`no isto vreme, so glagolicata i kirilicata. Bidej}i najstarite spomenici na slovensko pismo ne datiraat od vremeto vo koe `iveele i pi{uvale Sv. Kiril i Metodij, tuku duri od 10 i 11 vek, vo naukata nastanal spor za toa koja azbuka e delo na Kirila, glagolicata ili kirilicata koja go nosi negovoto ime.

Deneska e ras~isteno toa pra{awe: glagolicata e azbuka {to ja sozdal Kiril. Taa e postara od kirilicata. Toa se doka`uva so slednive fakti: 1. Najstariot slovenski pismen spomenik, Kievskiot misal, koj datira od sredinata na 10 vek, e pi{uvan so glagolica i ima moravizmi, (~e{ki jazi~ni crti), {to navestuva deka e pi{uvan vo Moravija, sekako od u~enici na Kiril i Metodij. 2 Najgolem broj postari so~uvani staroslovenski spomenici se napi{ani so glagolca i imaat i imaat poarhai~ni jazi~ni crti od onie spomenici {to se napi{ani so kirilica. Vo niv ne se me{aat poluglasovite - erovite, {to ne e slu~aj so kirilskite spomenici. Glagolicata bila vo upotreba vo Moravija, vo hrvatskite kraevi i vo Makedo, a kirilicata vo isto~na Bugarija {to mo`e da se zaklu~i po potekloto na spomenicite. 4. Vo palimpsestite (pergamenti od ko`a so tragi od dve pisma) odozdola se gledaat nedoizbri{ani glagolski bukvi, a preku niv se pi{uvani kirilski bukvi.

Se pretpostavuva deka kirilicata e sostavena od Klimenta (nekoi mu ja prepi{uvaat na Metodij ili na episkopot Konstantin ili na Crnorizec Hrabar) koj vo ~est na svojot u~itel ja narekol kirilica. Ovaa azbuka bila sostavena spored gr~koto ustavno (inicijalno) pismo i se javila vo Isto~na Bugarija okolu pedeset godini po glagolicata.

Nabrgu, kirilicata ja istisnala od upotreba glagolicata. Taa se ra{irila ne samo na Balkanot, tuku i vo Rusija. Vo vremeto na Petar Veliki pretrpela izvesni promeni i pReku ruskite crkovni knigi se ra{irila me|u Slovenite na Balkanot. So izvesni popravki i izmeni kirilicata se koristi i denes.
NAZAD do Makedonski jazik
NAZAD

NAZAD DOMA