Skupi
Gradot Skupi se razvil od ranorimski legionerski logor na zapadnata padina na "Zloku}ansko kale". Se pretpostavuva deka tuka bile smesteni 5 makedonska i 4 skitska legija. Vo maksimalniot razvoj, gradot dostignal okolu 45 hektari. Gra|anite bile smesa od doma{ni starosedelci so pajonsko i doselenici so dardansko poteklo. Vo vtoraat polovina na 1 vek od n.e. vo Skupi i okolinata bile naseleni izvesen broj kolonisti. Toa bile islu`eni vojnici - veterani, najmnogu od 7 klavdieva legija. Tie, spored svoeto etni~ko poteklo, ne se Rimjani, tuku se regrutirani od razni delovi na Carstvoto: [panija, Francija, Dalmacija, Severna Afrika, Sirija. Zabele`ani se doselenici od sosedniot grad Stobi, no i elinizirani orientalci od maloaziskite krai{ta, potoa od Egeja i Trakija. Vo tekot na dolgogodi{niot voen rok ovie kolonisti }e bidat dlaboko romanizirani, taka {to }e se zdobijat so rimsko gra|ansko pravo. Na toj na~in bila sozdadena golema zaednica na nositelite na IUS ITALICUM (rimskoto gra|ansko pravo). Logi~no, ova bil presudniot faktor {to uslovil vo vremeto na Flavijcite (vo vreme na vladeeweto na carot Domicijan, 84 - 85 godina) gradot da bide proglasen za Colonia Flavia Skupi . Vo tekot na 2 vek, Skupi dobiva osobeno reprezentativen lik, pri {to centralno mesto zazema monumentalniot teatar. Vo 3 vek zapo~nuvaat nevoqite: iskoristuvaj}i gi bitkite za prevlast na carskiot tron, vo Makedonija se probivaat Sarmatite, a potoa Gotite i Herkulite. Vo 4 vek, gradot e zabele`ano zgolemuvawe na grade`nata dejnost. Toga{ e izgradena i najreprezantativnata gradba, Bazilikata 1. Se raboti za javen objekt - sudnica, vo ju`nata polovina na gradot. Otkopana e samo isto~nata polovina dolga 28 metri. Pretstavuva golema sala so {iroka apsida na severniot kraj. Podot e pokrien so mozaik so ednostavni geometriski motivi. Od yidnite ukrasi ostanati se delovi od mermerni gredi, bazisi i koloni (stolbovi), kako i eden korintski kapitel. Mo`e da se datira vo raniot 4 vek. Kon krajot na 4 ili vo po~etokot na 5 vek, vo gradot bila izdignata edna ranohristijanska crkva. No, se ~ini, se ~ini nejziniot vek bil kus. Vo 5 vek gradot povtorno e zafaten od varvarski pusto{ewa. Ovoj pat toa se Hunite na Atila. Bazilikata verojatno bila obnovena kon krajot na 5 vek, no sekako ne go pre`iveala poznatiot zemjotres od 518 godina, {to katastrofalno go razurnal Skupi.
Istori~arot Prokopij od Kajsarea zabele`al deka vo 6 vek vizantiskiot car Justinijan, koj inaku bil rodum od seloto Taurisij, vo zemjata na evropskite Dardanci, izgradil grad i go narekol Justinijana Prima. Se smeta, so golema verojatnost, deka rodnoto mesto na ovoj golem car bila utvrdenata naselba "Gradi{te" kaj dene{noto skopsko selo Taor. Na 14 april 535 godina Justinijan so svoj zakon vostanovil arhiepiskopija vo novoosnovaniot grad Justinijana Prva. Na ovaa tipi~no aftokefalna crkva i bile podredeni provinciite: Sredozemna Dakija, Krajbre`na Dakija, del od Vtora Panonija, Prva Mezija, Prevalitana, Dardanija i Vtora Makedonija. Se pretpostavuva deka mo`nata likacija na ovoj grad i na arhiepiskopijata vo nego bi mo`ela da bide tvrdinata "Kale" vo Skopje.
Poznati ranohristijanski sve{tenici na Skupi bile: episkopot Dakij (koncil vo Nikeja, 325 g.) episkopot Paregorij (sobor vo Serdika /Sofija/, 343 godina), mitropolitskiot episkop Karos (vo pismoto na papata Leon, 458 g.) mitropolitit Jovan (sinod vo glavniot grad na provincijata Dardanija - Skupi, 493 g.); arhiepiskopot na Justinijana Prima - Benenat (Ne u~estvuval na 5 ekumenski koncil vo Carigrad, 553 g.).
