Delumnite arheolo{ki isra`uvawa izvedeni vo izminatiot period poka`uvaat deka na preminot od neolitot vo bronzenoto vreme na Skopskoto Kale niknale prvite gradbi, prvite zemjanki i kolibi, so {to bil bele`an po~etokot na `ivotot na edna pogolema praistoriska naselba.

Iako na Kaleto ne se otkrieni naodi od vremeto na razli~nite fazi povrzani so epohata na `elezoto, bi mo`elo da se pretpostavi deka ovaa naselba ne mo`ela da ostane nastrana od celosnite promeni vo po{irokiot region, kade {to se otkrieni zna~ajni ostatoci od materijalnata kultura, koi svedo~at za brziot razvoj na stopanstvoto, zanaetite i umetnosta, a so toa, i na duhovniot razvoj na ~ovekot {to `iveel vo ovoj prostor. Spored stratigrafijata na kulturnite sloevi, so podolgi ili pokusi prekini na kontinuitetot, naselbata na Skopskoto Kale opstojuvala, transformiraj}i se postepeno, od edna strana, kako utvrden strate{ki punkt, a od druga - kako naselba so urbani karakteristiki.

Istra`uvawata poka`aa deka podbedemite nq dene{nata tvrdina, izgradena vo sredniot vek se nao|aat ostatoci od postara tvrdina. Kako vreme na nejzinoto nastanuvawe se smeta periodot {to se zatvora pome|u pojavata na bronzata do pojavata na `elezoto. Postoi i drugo mislewe, deka postarata tvrdina nastanala vo periodot na podgotovkite na Dardancite za odbrana na ovaa teritorija od aspiraciite na Rim.

Ostanuva faktot deka za vreme na katastrofalniot zemjotres {to se slu~il vo 518 godina od n.e. , spored ka`uvaweto na hroni~arot Komes Marcelinus, nastradale 24 utvrdeni naselbi, me|u koi i anti~kiot grad Skupi. So ogled na deka Skopskoto Kale se nao|a vo neposredna blizina na gradot Skupi (okolu 5 km), maora da se pretpostavi deka vo zemjotresot nastradale i gradbite {to vo toj period se nao|ale na Kaleto. Podocna, so naporite na naselenieto na Skupi, {to go pre`ivealo zemjotresot, kako nova lokacija bilo odbrano Kaleto. Sekako bile prisposobeni i obnoveni ostatocite od starata tvrdina vo ~ie{to podno`je po~nal da raste noviot grad.

Najnovite istar`uvawa poka`aa deka dene{nata srednovekovna tvrdina nastanala vo vremeto na makedonskiot car Samoil, koga taa stanala zna~aen element za odbrana na makedonskata dr`ava pred romejskite napadi. Toa zna~i deka tvrdinata nastanala vo periodot na krajot od 10 i prvite godini na 11 vek.

Denes na posetiteloit mu pa|a vo o~i pred se, 121 metri dolgiot ostatok od nekoga{niot bedem, izgraden od golemi obraboteni kameni blokovi. Doka`ano e deka ovoj grade`en materjal bil donesen od razurnatiot teatar na anti~kiot grad Skupi.

Niz pove}evekovnoto postoewe na tvrdinata, na edno od mnogu zna~ajnite strate{ki mesta vo ovoj del od Balkanot, taa bila ~esto napa|ana, opsaduvana, razurnuvana i obnovuvana.

Podocna, so pojavata na ognenoto oru`je, postepeno se praveni napori za nejzinoto prisposobuvawe kon novite uslovi (praveni se pu{karnici i platformi za topovo).

Podetalen opis na tvrdinata na Skopskoto Kale dava turskiot patopisec Evlija ^elebija, koj ja posetil vo 1660/61 godina. Eve {to veli toj: " Toa e utvrden grad, cvrsta i jaka utvrda so dvojni bedemi. Gradskata porta i bedemite se izgradeni od klepan kamen, koj sveti kako poliran. Tolkava prefinetost i umetnost na obrabotka ne mo`e da se vidi vo nieden drug grad. Gradot le`i vo sredinata na Skopje. Toa e visok grad i {edadovska gradba (niska - so zabesti pokrivi), so petoagolen oblik. Bedemot, so koj od site strani e opkru`en gradot, visok e do pedeset a{ini. Gradot e opkru`en so sedumdeset bastioni i tri demir (`elezni) porti na jugoisto~nata strana, a vo predvorjeto na sekoja visoka porta se nao|aat mnogumina stra`ari. Vratata i yidovite na takvoto predvirje se nakiteni so razno oru`je i alat potreben za oru`jeto. Ne postoi polo`ba {to ne dominira nad gradot, samiot toj le`i na visoki karpi, od nego se gleda celoto pole.

Od zapad te~e r. Vardar. Na taa strana ima pat {to vodi niz pe`teri kon "vodnata kula" {to se naoga na re~niot breg. Na taa strana od gradot se naoga bezdna, stra{na kako pekolnite dlabini, taa nema izlez, nitu mo`e da go ima. Na isto~nata, jugoisto~nata i severnata strana na gradot se nao|aat dlaboki rovovi. Pred portata se nao|a drven most {to se nao|a preku rovot. Sra`arite ponekoga{ go podigale toj most so pomo{ta na ~ekrk i taka sozdavale brana preku portata. Nad ovaa porta se naoga napis vo koj se ka`uva koga bila popravena ovaa porta. Popravkata ja izvr{il vo 1446 godina sinot na Mehmed-han."

Vo vakva polo`ba, ovaa tvrdina ja na{ol i avstriskiot vojskovodec Pikolomani vo 1689 godina, za {to doznavame od negovoto pismo upateno do carot Leopold: "Tvrdinata e yidana na star na~in, sega napolno bez odbrana i voda, nema prostor za kowanica. "

Od patopiscite {to ja posetile tvrdinata vo 19 vek, doznavame deka ovde bile magacini i barutani, voena bolnica i zatvor.

Terenot na starata Skopska tvrdina bil koristen do najnovo vreme od voenite vlasti.

Katastrofalniot zemjotres vo 1963 godina mu nanese golemi {teti na utvrdeniot grad. Po zemjotresot bea prezemeni opse`ni merki za konzervacija i restavracija na negovite yidi{ta.