Prirodnite uslovi

Makedonija imala pogodna geografska polo`ba, plodni dolini, polnovodni reki, ezera i pogodni klimatski uslovi za `ivot i opstanok na lu|eto u{te od najdale~noto minato. Zatoa i mo{ne rano bila naselena.

Vo Praistorijata Makedonija imala zna~ajno mesto vo kulturniot razvoj na Balkanot, a nekoi podra~ja bile zna~ajni prirodni pati{ta za dvi`ewe na ~ovekovite zaednici, kako dolinite na rekite Vardar, Strumica i Struma. Pritoa Makedonija odigrala zna~ajna uloga vo povrzuvaweto na egejsko-anadolskata i srednoevropskata kulturna sfera.

Niz Vardarskata dolina toga{ postoele dve pozna~ajni prirodni prepreki: Taorskata i Demirkapiskata Klisura. A drugite podra~ja pak bile oddeleni ili drugi izolirani od planinski venci.

Novoto kameno vreme (Neolit)

Najranite tragi od `ivotot na lu|eto vo Makedonija poteknuvaat u{te od da;e~noto novo kameno vreme (neolitot). Spored arheolo{kite naodi vo ovoj period lu|eto ve}e imale postojani `iveali{ta i se zanimavale so primitivno zemjodelstvo {ireno od anadolskoto podra~je kon Balkanot, a se sre}ava i po~etno sto~arstvo. Izrabotuvale primitivni doma{ni rakotvorbi i se zanimavale so grn~arstvo. Toa bilo vreme koga ovie pra`iteli na Makedonija go napu{tale divja{tvoto i navlegle vo porazvieniot period na varvarstvoto.

Najpoznato nao|ali{te od ovoj period e Vr{nik kaj s. Tarinci, ([tipsko). Tie lu|e glavno se zanimavale so zemjodelstvo, a koristele mazneti kameni sekiri i pra}a, od koja isfrlale jaj~esti kameni topki od glina. Koristele i glineni sadovi so pove}e nogalki.

Neolitot vo Pelagonija e poznat po pove}e nao|ali{ta od Velu{ko - porodinskata grupa, koja se odlikuva so kameni, koskeni orudija i glineni predmeti, od gruba do ornamentirana keramika i sadovi `rtvenici svrzani za kultot i religioznite veruvawa. Sli~ni nao|ali{ta otkrieni se i vo Ohridsko .

Koga Makedonija ja zafatile migraciite od srednojadranskite oblasti, toa dovelo do formiraweto na takanare~enata Trnska grupa vo Pelagonija, spored naodite vo Trn, kade e pronajdena raznovidna ornamentirana keramika.

A od preodniot period me|u neolitot (novo kameno vreme) i bronzenoto vreme ((od metalno vreme) vo Pelagonija se naodite vo [uplevac - Bakarno Gumno. Vo toj period zapo~nale prodirawata na indoevropskite plemiwa od ruskite stepi (Karpatskite oblasti) preku Pomoravjeto do Makedonija. Vo pove}e branovi ite prodrele i vo Pelagonija, od koe vreme se naodite vo Karamani, Crnobuki, Visok Rid (kaj Bukri) i Visoi (kaj Novo Zmirnevo).

Metalno vreme

Starite `iteli na Makedonija mo{ne rano po~nale da gi koristat i metalite. Vo vremeto na bronzenoto vreme, koe traelo od poslednite vekovi na tretoto iljadaletie (milenium) do 1200 godina pred n.e. isto taka imalo prodirawa na indoevropskite plemiwa, za {to svedo~at naodite vo Crnobuki, Karamani, Visok rid, Bare{ani, Kravari, [uplevac i Bakarno Gumno (vo Pelagonija), vo Demir Kapija, Skopskoto Kale i Arhimenohori vo Egejskiot del na Makedonija.

Vo ova vreme naselbite gi gradele i na te{ko dostapni vozvi{enija (Skopskoto Kale i [uplevac), verojatno poradi za{tita od napadi. Pravele i ku}i od kamen, a sadovite bile neizadna~eno pe~eni i so cilindri~en vrat, srodni na ranobronzenite naodi od pove}e oblasti na Egejskiot del na Makedonija. A vo Crnobuki se najdeni grubo stilizirani sede~ki figuri.

Kon sredinata na bronzenoto vreme se po~uvstvuval mir od dotoga{nite preselbi na indoevropskite plemiwa, {to gi potvrduvaat naodite od Kanino, Radoborskata Tumba i Visok Rid (Pelagonija) so sli~ni sadovi na onie od Armenohori.

Vo periodot od okolu 1300 - 1200 godina pred n.e. , Makedonija pak bila zafatena od sudiri i takanare~enite egejski preselbi. Niz dolg proces indoevropskite plemiwa se stopile so domorodnoto naselenie i indoevropeizicijata se ra{irila na podra~jata na Makedonija, Toga{ zapo~nali i `eleznoto vreme za {to svedo~at naodite vo Demir Kapija i mnogute nao|ali{ta vo Pelagonija.

Me|u najpoznatite plemiwa {to `iveele vo Makedonija bile Ilirite, trakejcite, Brigite, Edoncite, Pajoncite i Pelagoncite, a kon krajot na 9 vek pred n.e. niz site predeli na Makedonija gi sre}avame i anti~kite Makedonci naseluvaj}i ja postepeno re~isi celata teritorija do planinata Pind na jug.

Od pred okolu 700 godini pred n.e. posebno se zna~ajni naodite na Damjan (Radovi{ko), Orizari (Ko~ansko) i seloto Brazda (Skopsko). Vo toa vreme se `iveelo vo utvrdeni naselbi so yidovi bez malter. Pravele ubavi glineni sadovi i nakit.

Vo periodot od 8 do 6 vek pred n.e. postepeno jaknelo plemstvoto aristokratija, se razvila trgovijata i zapo~nalo zgolemenoto vlijanie na Gr~kite kolonii. Od ova vreme se pozlatenite naodi od Trebeni{ta i naodite od Tarinci ([tipsko). Vo toj period se odvival procesot na formiraweto na najstarite narodi vo Makedonija i zapo~nuva formiraweto na prvite dr`avi.
Ostatoci od materjalnata kultura

Najranite tragi od `ivotot na lu|eto vo Makedonija poteknuvaat u{te od dale~noto novo kameno vreme (neolitot). Spored arheolo{kite naodi, vo ovoj period lu|eto ve}e imale postojani `iveali{ta i se zanimavale so primitivno zemjodelstvo i sto~arstvo. Mo{ne zastapeno bilo grn~arstvoto i izrabotuvale razni doma{ni rakotvorbi. A me|u najbogatite arheolo{ki nao|ali{ta od toj period se Anzabegovo (Svetinikolsko) i Maxari (Skopsko).

Isto taka, osobeno poznato e i nao|ali{teto kaj selo Tarinci ([tipsko). Tuka{nite lu|e glavno se zanimavale so zemjodelstvo, a koristele mazneti kameni sekiri i pra}a, od koja isfrlale jaj~esti topki od glina.

Neolitot vo Pelagonija, pak poznat e po pove}e nao|ali{ta. Tuka, me|u drugoto, pronajdeni se i koskeni orudija, ubavo ukraseni glinovi sadovi i obredni predmeti.

Sli~ni naodi pronajdeni se i vo drugi nao|ali{ta vo Makedonija.

Vo Pelagonija, pak, se otkrieni i naodi od preodniot period me|u neolitot i bronzenoto vreme (od metalnoto vreme). Toa e vreme koga i vo Makeodnija prodrele plemiwa duri od ruskite stepi. A od toa vreme se i otkrienite nakolni `iveali{ta vo Stru{ko.

Vo bronzeno vreme prodol`ile upadite na razni plemiwa od sever. Zatoa, za za{tita od napadite, naselbite bile gradeni i na nedostapni vozvi{enija. Me|u ostatocite se sr}avaat i ku}i od kamen.

Od `eleznoto vreme ima golem broj nao|ali{ta niz cela Makedonija. Me|u najstarite plemiwa od ovoj period vo Makedonija poznati se Brigite i Pajoncite, a kon krajot na 9 vek pred n.e. re~isi niz site oblasti postepeno se nastanile i anti~kite Makedonci.

Vo toa vreme postepeno jaknela plemenskata aristokratija, se razvila trgovijata i zapo~nalo zgolemeno vlijanie na gr~kite kolonii. Istovremeno se odvival i procesot na formiraweto na najstarite narodi vo Makeodnija i zapo~nalo formiraweto na prvite dr`avi.

Bogatite arheolo{ki naodi od ubavo obraboteno zlato i drugi metali potvrduvaat deka zanaet~istvoto do`ivuvalo golem podem. Posebno zna~ajni se naodite vo Trebeni{te, Ohridsko, kade se pronajdeni zlatni maski, zlatni sandali, narakvici i drugi ukrasni predmeti od srebro, slonova koska i drugo za pogrebnite rituali.


NAZAD DO DOMA