Pogledite na Krste Petkov Misirkov za Makedonskiot literaturen jazik
Nastan od istorisko zna~ewe za ostvaruvawe na idejata za poseben makedonski literaturen jazik e objavuvaweto na knigata Za makedonckite raboti (Sofija, 1903) od Krste Petkov Misirkov (1874 - 1926).
Vo ovaa kniga toj ja opredeluva svojata nacionalna programa i go razgleduva pra{aweto za makedonskiot literaturen jazik.
Poslednata statija od ovaa kniga nosi naslov Nekolu zbora za makedonckiot literaturen jazik i pretstavuva prv nau~no argumentiran i solidno postaven i razraboten proekt za kodifikacija na makedonskiot jazik.
Misirkov trgnuva od kaarkteristikite na makedonskiot jazik, imaj}i go predvid negoviot razvoj kako jazik vo semejstvoto na slovenskite jazici i negovata funkcija vo nacionalnoto osoznavawe na makedonskiot narod. Toj uka`uva na neophodnosta od zabrzan razvoj na makedonskiot literaturen jazik i na negovoto izdvojuvawe kako poseben jazik me|u ju`noslovenskite jazici.
Misirkov se opredeluva za eden brz, antitradicionalen model za re{avawe na makedonskoto jazi~no pra{awe i gi oformuva svoite stavovi za makedonskiot literaturen jazik, glavno, vo tri to~ki:
- za osnova na literaturniot jazik gi zema centarlnite govori (na linijata Veles - Prilep - Bitola - Ohrid);
- go postavuva pravopisot vrz fonetska osnova, so mali otstapki pred etimologijata;
- vo leksikata vklu~uva elementi od site makedonski govori.
So opredelbata za centralnite makedonski govori, Misirkov insistira na onie jazi~ni karakteristiki so koi makedonskiot jazik najmnogu se razlikuva od sosednite slovenski jazici.
Taka vo izgovorot insistira na:
- ispu{tawe na intervokalnite v i h (~oek, `iot, duot);
- anticipacija na mekosta (} i w :braji’ka, stain’e, kojn’);
- grupata {~ ({~o, op{~);
- grupite str , zdr (vo site slu~ai: spred, zdrel);
- nastavkata -cki namesto -ski (makedoncki).
Vo makedonskata kirilica Misirkov voveduva nekolku novi grafemi: i, k’, g’, n’, l’, so koi taa se razlikuva od drugite kirilski pisma.
Vo leksikata i vo zboroobrazuvaweto insistira na narodna leksika, i na `ivi zboroobrazuva~ki modeli (blagodreine).
Misirkov jasno ja opredeli dijalektnata osnova na makedonskiot literaturen jazik i teoretski gi izlo`i stavovite za negovoto oformuvawe.
Tie idei pretstavuvaa solidna osnova za definitivnoto nominirawe na makeodnskiot jazik i za negovoto kodificirawe po vtorata svetska vojna vo uslovite na makedonskata dr`avnost.
