Sv. Naum Ohridski
Videte go manastirot od drugi agli:
Podra~jeto vo koi se nao|a manastirot Sv. Naum e edno od najubavite na Ohridskoto ezero. Prekrasnoto zelenilo na ovoj predel, dvata romanti~ni ostrovca (od koi drugoto e obrasnato so gusta {uma i so mnogu ptici koi tamu se gnezdat nepristapno za posetitelite) opkru`eni so izvorite na Crn Drim, prostanata peso~na pla`a,, samiot manastir i panorama koja se poka`uva od izvu{uvaweto na koe e izgraden, go pravat ova mesto edno od najprivle~nite izleti{ta.
Konacite na manastirot denes se adaptirani i pretvoreni vo hotel.
Manastirot Sv. Naum e izgraden na stena nad ezeroto, od kade se pru`a izvonreden pogled na Ohridskoto ezero, gradot Pogradec vo Albanija i na okolnite planini. Prvobitnata Naumova crkva posvetena na sv. arhangeli Mihail i Gavril, na ova mesto go izgradil kako svoja zadu`bina 900 godina slovenskiot prosvetitel Sv. Naum Ohridski, u~enik na Kiril i Metodij, sovremenik i sorabotnik na Kliment Ohridski, koj 910 godina ovde e i zakopan.
Naumoviot manastir na Svetite arhangeli, kako i Klimentoviot manastir Sv. Pantelejmon vo Ohrid se prvi poznati slovenski spomenici na crkvenata arhitektura vo ohridskiot kraj. Gradena so osnova trikonhos (losna detelina), Naumovata crkva pripa|a na pravecot na srednovekovnata slovenska arhitektura koja bila neguvana vo periodot na dejnosta na slovenskite prosvetiteli Kliment i Naum na teritorijata na Makedonija.
Podatocite za `ivotot i rabotata na Naum Ohridski i negoviot manastir na Ohridskoto ezero, sodr`ani se vo tri `itija. Najstaroto, Naumovoto `itie go napi{al eden od negovite sovremenici i u~enici. Prepis na ova `itie, koe vo 15 vek go objavile Ivan i Nikola Milo{evi od okolinata na Debar, najdeno e 1906 godina vo Zografskiot manastir na Atos. Drugo slovensko `itie za Naum Ohridski so~uvano e vo eden zbornik od 16 vek. Treto `itie na gr~ki jazik ostavil ohridskiot arhiepiskop Konstantin Kavasila.
Niz novi, dosega nepoznati podatoci, pru`a Letopis na manastirot Sv. Naum od vtorata polovina na 19 vek, delo na sve{tenikot Dimitrija Petru, roden vo Ohrid, vo sopstvenost na Istoriskiot arhiv vo Ohrid. Vo ovoj letopis se iznesuvaat niz interesni podatoci za igumenite, za izgradbata i imotot na manastirot Sv. Naum. Od letopisot na Dimitrija Petru, na primer se doznava deka igumenot Serafim 1 1846 godina nameraval da ja stru{i Naumovata crkva i na nejzino mesto da izgradi pogolem hram od klesan kamen. Od nepoznati pri~ina no i za sre}a, se otka`al od gradba na nova crkva. Letopisot zboruva i za katastrofalniot po`ar koj se slu~il no}ta me|u 2 i 3 februari 1875 godina, koga skoro do temel izgorel najgolemiot del od manastirskite konaci.
Vo tekot na povoenite arheolo{ki ispituvawa prof. Dim~e Koco 1955 godina otkril ostatoci od prvobitnata crkva izgradena vo vremeto na Naum. Taka najnakraj e rasvetlena zagonetkata na Naumoviot manastir. Prvobitnata crkva e stru{ena za vreme na Turcite. Iskopuvawata ovozmo`ile da se doznaat mnogu novi podatoci za dograduvaweto na crkvata vo tekot na izminatite vekovi. Utvrdeno e deka promenite, izvr{eni vo minatoto, imale takov karakter {to potpolno se izmenil prvobitniot izgled na Naumoviot manastir.
Ostatocite od prvobitnata crkva po arheolo{kite iskopuvawa i obavenata konzervacija povtorno se zatrupani. Nad niv e napraven nov pod, na koja e osnovata od prvobitnata crkva ozna~ena so crn i bel mermer. Na toj na~in na posetitelite im se pru`a mo`nost da dobijat odredena pretstava za porane{niot izgled na ovoj spomenik, eden od prvite od slovenskata arhitektura.
So arheolo{kite iskopuvawa i prou~uvawa na Naumoviot manastir utvrdeno e deka na temelite na prvata crkva, vo periodot me|u 16 i 17 vek, izgradena sega{nata crkva, koja e dograduvana i pro{iruvana vo nekolku fazi. Taka kon krajot na 17 vek, Naumovata crkva bila obnovena so izgradba na kupola nad naosot na hramot. Ako prethodno ne bila izgradena kupola, ne bi mo`el da se postavi ni ikonostas vo 1711 godina bidej}i bilo povisoko od stariot svod. Vo vtorata polovina na 18 vek izgradena e kupola nad pripratata na Naumovata crkva.Posledno zna~ajno obnovuvawe e e konkrajot na 18 vek, odnosno 1799 godina koga e izgraden goben paraklis na Naumovata crkva.
Freskite vo Sv. Naum Ohridski
Poglednete del od freskite vo manastirot:("Vpregnuvawe na me~kata vo ralo")
Vo crkvata ne se so~uvani freski od vremeto na Naum, a nitu arheolo{kite ispituvawa ne potvrdile deka postoelo slikarstvo od po~etokot na na 10 vek. Vo ovoj pogled sudbinata na Naumoviot manastir istovetna e so sudbinata na Klimentoviot, vo koj, iso taka ne e otkrien prvobitniot `ivopis na ostatocite na najstarata crkva.
Celokupnata yidna dekoracija, so isklu~ok na nekoi fragmenti freski od 16 i 17 vek koi se otkrieni 1962 godina, e izvedena od strana na zografot Trpo, vo periodot koga igumen na manastirot bil jeromonahot Stefan, {to se doznava od ktitorskiot natpis. Freskite vo centralniot del na crkvata, sprema ktitorskiot natpis nad vleznata vrata na vnatre{nata strana, zografot Trpo gi zavr{il vo 1806 godina. Vo pripratata na crkvata ne e otkrien ktitorski natpis. Me|utoa, ovde `ivopisot po stilskite i ikonografski karakteristiki predstavuva celina so drugite delovi na Naumovata crkva.
Vo grobviot paraklis naad Naumoviot grob prika`ana e kompizicija "Uspenie Naumovo". Me|u figurite nad Naumoviot odar, do slovenskite prosvetiteli Kiril i Metodij, naslikani se i negovite u{enici Kliment, Gorazd , Angelarij i Sava. Tie mo`at da se identifikuvaat blagodarenie na faktot deka slikarot Trpo, Vo edinstvenata kompozicija Sedmo~islenici vo pripratot na crkvata gi napi{al i nivnite imiwa. Nad Naumoviot odar naslikana e u{te edna figura. Toa e lik na mlad |akon bez brada i brkovi. Kako {to ka`uva istori~arot na umetnosta dr Cvetan Grozdanov, se raboti za likot na Lavrentija, u{te eden od u~enicite na Kiril i Metodij, kogo inaku go spomnuva ohridskiot arhiepiskop Teofilakt vo op{irnoto `itie za Kliment Ohridski.
Vo Naumoviot Grobenparaklis, vo vtorata zona, naslikani se sceni od `ivotot i ~udata na Sv. Naum Ohridski, do sega edinstvena poznata celina vo monumentalnoto slikarstvo, {to ima posebno zna~ewe. Vo grobniot paraklis kru`no se prika`ani pet sceni nastanati sprema veruvawata vo Naumovite ~uda koi stanale i se preka`uvale vo naselbite okolu manastirot. Toa se kompoziciite "Vpregnuvawe na me~kata vo ralo", Skamenetiot monah koj probal da go ukrade teloto od Sv. Naum od negoviot grob", "Le~ewe na nervno zabolenite", "Kradecot na kowi kogo zorata go zateknuva pred portata na manastirskata crkva" i "Vedroto ostava dupka vo kamenot".
Ikonostasot vo Sv. Naum Ohridski
Poglednete detali od ikonostasot na manastirot:
Posebna umetni~ka vrednost ima ikonostasot, raboten vo plitok, mnogu stilski duborez. Nastanal 1711, istovremeno so ikonite od glavniot red na ikonostasot, koi se delo na zografot Konstantin jeromonarhot, {to e zabele`ano vo dolniot del na prestolnata ikona Isus Hristos. Avtorite na rezbata na ikonostasot ne se poznati. Inaku ovoj ikonostas, eden od najrano datiranite vo 18 vek, pretstavuva isklu~itelno umetni~ko ostvaruvawe. Raboten e pod vlijanie na rezbarskata tradicija na Sveta Gora. Ikonostasot i posebno ikonite, se zna~ajni ostvaruvawa na baroknata umetnost, koja vo Makedonija preku Sveta Gora, prodira celi dva veka po pojavata vo Evropa.
Na stolbovite na pripratata na crkvata Sv. Naum se nao|aat dva kirilski i eden glagolsko - kirilski natpis, grafiti koi nastanale vo periodot od krajot na 10 do 12 vek. Ovie natpisi na duhovnite lica se zna~ajni dokumenti za najstarite slovenski pisanija - glagolica i kirilica vo Ohridskiot kraj.
Za ~udotvornata mo} na naum Ohridski postojat brojni veruvawa, posebno za negovata sposobnost da lei duhovno zaboleni lica. Prvata "bolnica" vo mansastirskata kniga na Sv. Naum bila izgradena u{te 1662 godina. Podocna, vo blizina na Naumoviot grob podignata e posebna prostorija vo koja izvesno vreme, bile zatvorani pote{ki du{evni bolni.
