Lesnovski manastir Sv. Gavril Lesnovski
Videte go i pro~itajte za ikonostasot na crkvata.
Vo selo Lesnovo, Kratovsko. Crkvata e posvetena na Sv. Arhangel Mihail. Nastanuvaweto na manastirot se povrzuva so `ivotot na pustino`itelot Gavril Lesnovski. Vo op{irnoto `itie na pustino`itelot od 1868 godina stoi deka, za vreme na negoviot `ivot manastirot postoel i vo nego toj se zamona{il. Postoi mislewe deka manastirot bil izgraden koga toj se zamona{il ili pak po negovata smrt, koga se razvil kultot za podvizni{kiot `ivot (kako {to e navedeno vo kratkoto negovo `itie od 1330 godina). Vremeto vo koe `iveweel gavril Lesnovski ne e utvrdeno. Postoi mislewe deka toa treba da se bara vo 11 vek, a ottamu zaklu~okot deka manastirot bil izgraden vo vtorata polovina na 11 vek, koga vo krajot severno od Bregalnica bil razvien silno kultot za pusto`itelite, me|u koi i za Gavril. Za prvapat vo pi{ani spomenici se spomnuva vo 1330, koga kni`evnikot Stanislav prepi{al vo manastirot prolog, kade go smestil i kratkoto `itie na Gavril Lesnovski. Denes rakopisot se ~uva vo Belgrad. Vo 1341 godina despotot Joan oliver go obnovil, a po nekolku godini bil pro{iren so vtoriot del. Na crkovniot sobir vo Skopje 1347 godina od strana na Stefan Du{an bil nazna~en ovoj manastir za sedi{te na novoformiranata Zletovska episkopija, {to ja zamenila Morozvidskata. Verojatno i toa bilo pri~ina manastirot da bide pro{iren. Vo 1381 godina povtorno bil prilo`en na manastirot Hilendar. Vo 1558 godina, pri igumenot neofit, manastirot bil popraven, a vo 1581 pri igumenot Spiridon, go prepokril kratovskiot boljarin Nikola Boi~i}. Blagodarenie na `itelite na Kratovsko i krivopalane~ko manastirot uspeal da dotrae niz celiot sreden vek, pa se do denes, zo{to od niv bil nekolu pati popravan. Pri krajot na 17 vek zapustel, no vo 1805 go obnovil eromohajot Teodosij. Vo 1814, od edna bele{ka gledame deka, toj bil igumen na manastirot. Ovoj manastir e eden od pobogatite kni`evni centri vo Makedonija. Niz pove}e institucii nadvor od Makedonija se ~uvaat rakopisi {to se pi{uvani vo nego ili poteknuvaat od negovata bogata biblioteka. Poznati se zbirkite vo :Belgrad, Sofija, Plovdiv.
Dosega slavistikata identifikuva zna~itelen broj rakopisi od ovoj manastir, od koi pozna~ajni se: Prologot do 1330 godina, Minejot od 1342 godina, Paranejsot od 1353 godina itn. Golem e i brojot na kni`evnicite {to vo manastirot ja vr{ele svojata kni`evna dejnost. Na prv plan toa e Stanislav - prviot kni`evnik od Lesnovskiot kni`even centar i osniva~ na kaligrafskata {kola; Partenija, negov u~enik, psevdonimniot kni`evnik Tahota, Kalinik, Drajko, Radowa, Silvester, pop Lazar od Kratovo, pop Nikola itn. Negovoto prerasnuvawe vo kni`even centar se povrzuva so faktot {to poseduval ekonomski bogat status. Pod negova prbi`na pot~inetost bile mnogu crkvi i manastiri kako i sela. Da se spomene deka istiot bil i zasolni{te za na golem broj revolucioneri i osloboditelni grupi, {to se borele zasloboda na Makedonskiot narod.
Ikonostasot na Lesnovskiot manastir
