Lihnidos
Ostatoci od Lihnidos ima kaj:
Lihnid na Ohridskoto Ezero se razvil vo ubav grad na povr{ina od blizu 40 hektari. Ako elinisti~kiot grad, {to izrasnal na mestoto na Samoilovata krepost, se {irel ju`no se do ezerskiot breg, vo rimskiot period toj }e se {iri kon istok, taka {to, }e go opfati i sosedniot rid Deboj. Poznato e (delumno i od natpisite), deka vo gradot pokraj teatarot, postoele i drugi javni gradbi, kako: agora, gimnazion, bulevterion, civilna bazilika, hramovi. Za `al, poradi naslojuvaweto na sovremeniot Ohrid, ovie gradbi ne se oskopani. Vo docno anti~kiot period gradot bele`i podem. Se gradat pove}e ranohristijanski crkvi, od koi sekako centralna i verojatno katedralna e polikonhalnata bazilika kaj Imaret, izgradena od vtorata polovina na 5 vek. Arhitektonskite i grade`nite ostatoci od sedumte ranohristijanski crkvi na Lihnid, od svoja strana, ja potvrduvaat aktivnata hristijanska organizacija vo gradot, poznata i preku mnogute lihnidski sve{tenici - episkopi: Zosim i Dionizij (sobor vo Serdika, 343 g.); episkopot Anatolij (2 sobor vo Efes, 449 g.); episkopot Lavrentij (od pismoto napapata Galezij ili naslednikot Anastasij 2 do Lavrentij, krajot na 5 vek) koj pa|a vo nemilost kaj vizantiskiot car Anastazij 1, i vo 516 godina }e bide zadr`an vo prestolninata, od kade {to po 7 godini }e se vrati vo Lihnid, kade {to umira na osumdesetgodi{na vozrast; episkopot Teodorit (potpisnik na "libellus", na 7 mart 519 g.).
Interesno otkritie od Lihnidos e anti~kiot teatar koj seu{te ne e celosno otkrien
Tetarot e situiran pod Samoilovata tvrdina blisku do Gornata porta na isto~not del na ridot vo Ohrid, od kade {to se pru`a nezaboravna gletka na ezeroto i planinite koi go opkru`uvaat.
Klasi~niot teatar bil izgraden pred okolu 2000 godini ili vo Docniot Elenisti~ki period ili kratko po Rimskoto osvojuvawe. Prvite najdeni zapi{ani spomenuvawa na postoeweto na teatarot bea napraveni na krajot na 19 i po~etokot na 20 vek. U{te toga{ bile napraveni napori za otkrivawe na teatarot no toa rezultiralo so delumni iskopuvawa koi ne gi dale sakanite rezultati. Sonda`ite vo 1960 godina pomognale da se otkrie poto~no lokacijata kako i da se odredi to~no goleminata na tetarot. Sistematski arheolo{ki iskopuvawa zapo~nale 1977 i po {est-godi{na pauza prodol`ile vo 1984.
Bez somnevawe edno od najva`nite otkritia e ona na imiwata na ~lenovite na publikata vre`ani vo nivnite sedi{ta vo auditoriumot. Toa bile lu|e koi bile pretplateni ili imale sezonski bileti za prisustvo na pretstavite.
Klasi~ni drami - tragedii i komedii - bile izveduvani na otvorenata scena, isto kako vo drugite teatri vo klasi~niot period.
