Videte go enterierot na Kur{umli-An.
Karvan - sarajot denes poznat kako Kur{umli - an (Oloven an) se nao|a vo nekoga{nata `elezarska ~ar{ija. Ne postojat sigurni podatoci za vremeto na negovoto gradewe. Vo izvorite se spomenuva kako zadu`bina na Mula - Musledin Hoxa, sin na Abdul Gani, vo 1550 godina (956 po hixra). Po svojata arjitekturna forma, stilot na gradbata i po mnogu drugi su{testveni elementi, Karvan - sarajot e mnogu blizok so drugite objekti izgradeni vo Skopje i vo raznite centri na Otomanskoto carstvo, vo 15 i 16 vek. Zatoa se pretpostavuva deka bil izgraden kon krajot na 15 ili vo prvite decenii na 16 vek. Za razlika od drugite skopski karvan - sarai, Kur{umli -An ja za~uval vo izvonredna sostojba svojata kowu{nica locirana vo poseben dvor, od zapoadnata strana na anot. Vo dvorot na kowu{nicata vodat dva vleza, eden od anot, drug od ulicata, kako poseben vlez za kowu{nicata. Kapacitetot na kowu{nicata bil okolu 100 kowa, koi dobivale poseben tretman i nega. Na katot, karvan sarajot imal i relativno mali sobi koi slu`ele za no}evawe na patnici. Vo nekoi od niv imalo i yidani kamini. Vo prizemjeto, kako {to bilo vpro~em i vo drugite karvan sarai, se nao|ale prostorii za smestuvawe stoki. Vo kvadratniot dvor se nao|a golem {adrvan, okolu koj se odmarale gostite, osobeno vo ve~ernite ~asovi otkako }e bile zavr{eni dnevnite obvrski. Osnovnata funkcuja anot ja vr{el od izgradbata do 1878 godina, koga bil pretvoren vo zloglasen zatvor. Prvite zatvorenici bile makeodnskite revolucioneri koi se borele za osloboduvawe od petvekovnoto tursko ropstvo. Prostorot okolu {adrvanot vo dvorot na anot, sega bil prepolnet so besilki na koi turskute vlasti, pred o~ite na zatvorenicite gi izvr{uvale smrtnite kazni. U{te pred vtorata svetska vojna Kur{umli - An bil pretvoren vo Lapidarium na Arheolo{kiot muzej. Vo nego bile smesteni i delumno eksponirani brojni ostatoci od materjalnata kultura otkrieni na teritorijata na Makedonja. Ovaa funkcija Kur{umli - An ja zadr`al do denes. Lapidariumot, ~ii{to fondovi postojano se zbogatuvaat, prezentira brojni skulpturi, nadgrobni i drugi spomenici od anti~kite lokaliteti otkrieni vo Makedonija.
|
|---|