Kameniot Most na Vardar, Skopje
Vo nedostig na posigurni izvori i istoriski dokumenti, postojat dve razli~ni mislewa za starosta i vremeto na izgradbata na mostot.
Spored edni, toj nastanal za vreme na romejskoto vladeewe, kon sredinata na 6 vekod n.e., neposredno po katastrofalniot zemjotres vo 518 godina, koga bil razurnat anti~kiot grad Skupi. Spored drugi, {to e poverojatno, pri vladeeweto na osmanliskite Turci, odnosno vo vtorata polovina na 15 vek, pod pokrovitelstvo na sultanot Mehmed 3 Osvojuva~ot, pome|u 451 i 1469 godina.
Vo istoriskite izvori mostot prvpat se spoemnuva vo vakafnamata na Isa - begovata Alaxa ([arena)xamija, vo 874 godina po xixra, odnosno vo 1469 godina. Ne e poznato koi bile negovite majstori - graditeli.
Vo svojata prvobitna forma, mostot imal 13 svoda, so vkupna dol`ina od 329 ~ekori ili 213,85 m. (Eden ~ekor: 0,65m) Vkupnata {iri~ina na mostot iznesuvala 6,33 metri. Takov, mostot go videl i opi{al Venecijanecot Jakobo Soronce, koj na pat za Carigrad (1575), prestojuval vo Skopje.
Mostot e izgraden od travertinski blokovi naredeni so golemo majstorstvo i preciznost, me|usebno vrzani so `elezni klamfi, zacvrsteni so leano olovo i kr{en kamen i malter upotrebeni vo vnatre{nosta na stolbovite. Nekoi od niv - kako {to e na primer sredi{niot stolb, koj vo svojot goren del zavr{uva so ukrasna ni{a (stra`arnica), {to potse}ava na mihrab - vo svojata vnatre{nost imaat golemi prostorii so dvojna funkcija. Pred se, da go namalat, do maksimalna mo`na mera, optovaruvaweto na stolbot, a pod vtoro, da poslu`at kako prostorii so pu{karnici. Pri estetskoto oblikuvawe e vodena smetka i za ukasuvawe na fasadite, pri {to se upotrebeni poznatite dekorativni elementi (stalaktiti) od islamskata civilna i verska arhitektura.
Niz vekovite mostot pretrpel pove}e o{tetuvawa, {to nalagalo i konkretni zafati za negovoto sanirawe i obnova. Za nekoi od ovie intervencii postojat istoriski podatoci. Taka so sigurnost se znae deka mostot nastradal od golemiot zemjotres od 1555 godina.Toga{ bile razurnati ili te{ko o{teteni ~etiri stolba. Turskiot patepisec Evlija ^elebija, koj prestojuval vo gradot vo 1660/61 godina, go prepi{al od mermerna plo~a natpisot {to bil postaven na mostot pri negovoto obnovuvawe. Natpisot glasi: "Koga lu|eto go vidoa obnovuvaweto na ovoj besprimeren most, falej}i go , rekoa Mnogu e poubav otkolku {to be{e porano". Obnovata bila izvedena 987 godina po hixra, odnosno1579. Obnoveniot most opstojival pred po~estite naleti na rekata. No sepak, vo 1817/18 godina, za vreme na sultanot Mahmud 2 (1808-1839), bila izvr{ena nova intervencija, za koja - spored podatocite - bile plateni 28.816 gro{a i 2 aspri. Intervencii za odr`uvawe na mostot se praveni i podocna. Taka pred 1885 godina bile prezemeni grade`ni raboti za obnovuvawe na arkite i svodovite od severoisto~nata strana, pri {to se upotrebeni tuli za svodovite i kameni plo~i za dolnite partii na stolbovite. Niz siot period, se do 1909 godina, mostot imal ogradi od kameni plo~i.
Vo 1895 godina, kojznae po koj pat, mostot se na{ol pod udarot na silno nadojdenite vodi na rekite Treska, Lepenec i Vardar. Zatoa, vo narednite godini (1896 i 1897) Bile izgradeni za{titni yidovi na kejot, kako edna od merkite za regulirawe na re~niot tek vo ovoj del.
Od edna denes izgubena kamena plo~a, koja se do 1963 godina se nao|a{e na mostot, a ~ij{to vre`an tekst e prepi{an i taka ostana za~uvan, doznavame deka po naredba na sultanot Mehmed 2 Re{at, vo 1909 godina, bilo izvedeno pro{iruvawe na mostot so pomo{ta na metalni konzoli, koi nosele trotoar od dvtete strani na mostot.
Taka kolovozot bil pro{iren od 6,33 na 9,80 m.
Vo 1944 godina Kameniot most bil miniran od strana na fa{isti~kata okupatorska vojska. No pri osloboduvaweto na gradot bilo spre~eno aktiviraweto na postaveniot dinamit i, na toj na~in, mostot bil spasen od stravotnoto urivawe.
Vo 1992 godina na mostot e izvr{ena nova intervencija, so cel da se vrati negoviot prvobiten izgled. Taka, trotoarite vrz `eleznite konzoli se simnati, so {to e dobiena prvobitnata {irina na mostot. Se o~ekuva postavuvaweto na ogradnite kameni plo~i.
