Makedonskiot jazik me|u dvete svetski vojni.
Podelbata na Makedonija me|u sosednite dr`avi, po balkanskite vojni, go ote`nal op{testveno - kulturniot i prosvetno - obrazovniot `ivot i ja uslo`nil jazi~nata situacija vo Makedonija. Ovoj nastan ima pogubno zna~ewe za Makedonskiot narod. Pritoa vo periodot me|u dvete svteski vojni vo Makedonija, vo zavisnost od nejzinata podelba, vo oficijalna upotreba se nametnuvaat jazicite na sosednite dr`avi:
- vo ju`niot del (Egejska Makedonija) - gr~kiot;
- vo severnot del (Vardarska Makedonija) - srpskiot;
- vo isto~niot del (Pirinska Makedonija) - bugarskiot;
Ovoj period se karakterizira so asimilatorska politika na sosednite dr`avi sprema Makedonija i makedonskiot narod. Ovaa politika re~isi go zgasnuva makedonskoto nacionalno osoznavawe, osobeno do triesettite godini na 20 vek.Ovaa situacija se podobruva vo periodot od triesettite do po~etokot na ~etiriesettite godini, iako se odviva vo mo{ne nepovolni istoriski okolnosti. Makedonskiot jazik vo tekot na celiot ovoj period e zabranet vo oficijalna upotreba, vo soglasnost so zakonskite akti na dr`avite vo ~ij sostav vlegoa delovite od Makedonija.
Najostri merki protiv makedonskiot narod se sproveduvaat vo Egejska Makedonija, vo sostavot na Grcija: makedonskiot jazik se zabranuva so poseben zakon duri i od doma{na upotreba, a vrz Makedoncite koi ne go po~ituvaat ovoj zakon se primenuvaat strogi kazneni merki. Vakvata progresivna politika na Grcija bila postavena i pred Dru{tvoto na narodite. Pod tie pritisoci gr~kata vlada pristapila kon izgotvuvawe na bukvar po makedonski jazik-Abecedar (1924).
Abecedarot sodr`el kratki ~etiva na makedonski jazik, namenet za u~ewe na azbukata, bil napi{an na lerinski govor, na latinica, no nikoga{ ne na{ol prakti~na primena, poradi otporot na gr~kite vlasti. I pokraj toa, Abecedarot zna~i oficijalno priznavawe na makedonskoto naselenie i makedonskiot jazik.
Pra{aweto za otvorawe makedonski u~ili{ta vo Grcija, povtorno bilo aktuelizirano vo 1935 godina, no ne bilo re{eno.
Vo Vardarska Makedonija, vo sostavot na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite (podocna preminuva vo Kralstvo na Jugoslavija), vo oficijalna upotreba bil nametnat srpskiot (odnosno srpskohrvatskiot jazik). Toj bil jazik na administracijata, na obrazovanieto, i se primenuval vo site sferi na javnata komunikacija. Makedonskiot jazik bil sveden na dijalekten jazik za doma{na upotreba. I pokraj toa, makedonskiot jazik nao|a svoja poizdignata upotreba pod forma na regionalna literatura.
Toj stanuva jazik na teatarskata scena: se pi{uvaat i se izveduvaat drami na makedonski jazik. Ovaa forma se soobrazuvala so teatarskata tradicija da se pi{uvaat i scenski da se izveduvaat foklklorni drami na naroden govor na pove}e teatarskr sceni vo toga{na Jugoslavija. Vakvata aktivnost vo Makedonija zapo~nuva so dramata Len~e Kumanov~e (1928), podocna preimenuvana vo Begalka, od Vasil Iqoski, napi{ana na kumanovski govor, no e pozabele`itelna so izveduvaweto na dramata pe~albari (1935).
Namesto na svojot roden govor, strumi~kiot, Anton Panov go napi{al svojot dramski tekst na zapadnomakedonsko nare~je. So toa se soobrazil so vospostavenata praktika na izdigawe na zapadnoto makedonsko nare~je na ramni{te na jazik na literaturata. Na ovie zalo`bi se nadovzuva i Risto Krle so dramata Parite se otepuva~ka, {to ja napi{al na svojot roden strumi~ki govor.
Ovie drami go razdvi`uvaat kulturniot `ivot vo Makedonija me|u dvete svetski vojni i afirmira upotrebata na Makedonskiot jazik.
Kni`evnite pojavi na makedonski jazik se ostvaruvaat i vo poezija. Toa osobeno doa|a do izraz so obnovuvaweto na Beli Mugri (1939) od Ko~o Racin. So izleguvaweto na ovaa kniga, oficijalnata jugoslovenska administracija se soo~ila so podatokot deka makedonskiot jazik do`ivuva emancipacija na literaturen jazik.
Racinovite Beli Mugri i ja zacvrstile ulogata na centralnite makedonski govori kako osnova za makedonskiot literaturen (standarden jazik).
Vo Bugarija makedonskiot jazik e zabranet za oficijalna upotreba, a asimilatorskata politika na Bugarija imala cel da go uni{ti makedonskiot nacionalen identitet. Vo ovoj period Pirinska Makedonija pretstavuva gluva provincija vo sostavot na bugarskata dr`ava. Makedonskiot kulturen `ivot vo Bugarija do`|a do izraz preku aktivnosta na makedonskata emigracija vo Sofija, organizirana preku Makedonskiot literaturen kr`ok. Me|u pozna~ajnite kni`evni pojavi od ovoj period se izdvojuvaat poetskute zbirki od Kole Nedelkovski: M’skavici (1940) i Pe{ po svetot (1941).
Od 1944 do 1948 godina vo Pirinska Makedonija (vo sostavot na NR Bugarija) za`ivuva upotrebata na makeodnskiot literaturen jazik preku otvorawe na u~ili{ta, teatar i preku drugi formi na kulturna emancipacija na makedonskiot narod.
Po vtorata svetska vojan literaturno - jazi~nite zalo`bi na makedonski orientiranata emigracija vo Bugarija se priop{tija kon svojata makedonska matica.
