Na{eto jazi~no pra{awe vo 19 vek
Pro~itajte izvadoci od nekoi od delata sozdadeni vo ovoj period:
Koga se zboruva za jazi~noto pra{awe vo 19 vek, nu`no e da se objasni nastanuvawetna na gra|anskata klasa i nejzinite potrebi vo pogled na jazikot. Imeno, u{te kon krajot na 18 vek, au{te posilno vo po~etokot na 19 vek, mnogu selani, poradi te{kiot i nesiguren `ivot od razni pqa~ka~i i razbojnici vo toga{nata Turska imperija, gi napu{taat selata i odat vo gradovite na Makedonija kade {to imalo turski garnizoni i poradi toa `ivotot bil posiguren. Tamu se zafa}aat so zanaeti. Taka se razviva zanaet~istvoto i se javuvaat mo}ni esnafi. Zanaetite poleka se pove}e preminuvaat od zanaet~iite Turci vo racete na Makedonci. Mnogu ponaprednati zanaet~ii se zbogatile i od zanaetot preminale vo trgovija. Po makedonskite gradovi imalo i trgovci koi uspeale da otvorat svoi du}ani i trgovski kantori duri i vo evropskite pogolemi gradovi, kako vo Lajpcig, Milano , Viena , Minhen, Pariz, Venecija, Budimpe{ta i dr.Taka vo Makedonija se sozdala gra|anska klasa koja toga{ odigrala va`na uloga vo kulturno- prosvetnoto pole. Bogatite trgovci odat po trgovija vo razni evropski gradovi. Tamu se zapoznavaat so prosvetitelskite idei i, po vra}aweto vo svoite mesta, gi prenesuvaat tie idei. Nekoi od niv gi pra}ale na u~ewe svoite sinovi vo evropskite gradovi. Po svr{uvaweto na u~ili{teto vo Zapadna Evropa, tie bile nositeli na prosvetitelskite idei i gi {irele po narodot. Taka se sozdal golem interes kon knigata. Toga{nite trgovci gi pomagale materijalno na{ite prvi pisateli od 19 vek koi pi{uvale na naroden jazik i taka im ovozmo`uvale da gi otpe~atat knigite vo nekoj evropski grad, na primer, vo Budim, Venecija i dr. Gradovi. Pisatelot odnapred ja zbiral pretplatata za knigata, a bil dol`en na naslovnata strana ili na krajot od knigata da go otpe~ati imeto na trgovecot ili zanaet~ijata-pretplatnik. Na primer, vo knigite na Joakim Kr~ovski ima zabele`ani imiwa na trgovci koi pari~no go pomognale pe~ateweto ili li~no ja nosele knigata da se pe~ati: Ne{o Markovi~ od Kratovo, kir haxi Stanko od Kratovo, Dimitrij Filipovi~ od Palanka (Egri Dere), kir Haxi Peco od [tip, Dimitrij Zuzur od Se~i{ta i dr.
Imiwa na pretplatnici se nao|aat i na drugi knigi. Taka na pr.: na krajot na knigata "Slu`enie Evrejsko", pe~ateno vo prvata makedonska pe~atnica vo Solun (1839) {to ja osnoval Teodosij Sinaitski, inaku roden vo Dojran, se nao|aat golem broj pretplatnici. Knigata ja pravele \or|i Samurka{, u~itel vo Prilep, i vladikata Natanail Stojanovi~ od selo Ku~evi{te.
Vo prvite deceninii na 19 vek, vo vreme na prosvetitelstoto, vo Budim se otpe~ateni knigite napi{ani na kratovsski govor od Joakim K~ovski, i toa: Povest radi stra{nago i vtorago pri{estvija Hristova, 1814 godina, ^udesa, 1817 godina, Mitarstva, 1817 godina i Razni pou~itelni nastavlenija, 1819 godina.
Vo isto vreme na naroden jazik (tetovsko nare~je) pe~ati svoi knigi i Kiril Pej~inonvi} i toa : Ogledalo vo Budim, 1816 godina i Ute{enie Gre{nim vo Solun, 1840 godina, vo pe~atnicata na Teodosij Sinaitski. Knigite od ovie dvajca pisateli, napi{ani na naroden jazik, iako ne sosem ~ist, tuku so peimesi od crkovniot i so turski zborovi bile primeni od narodot so zadovolstvo bidej}i gi rabiral i ~ital. Nivnoto ope~atewe bilo ovozmo`eno kako {to nacedovme so pomo{ na Makedonski trgovci i zanaet~ii i so pretplata. Taka se sozdal pottik interes srede narodot za kniga na naroden jazik {to }e bide od dalekose`ni posledici za razvitokot i usvojuvaweto na narodniot jazik vo pismeniot govor vo natamo{nite decenii. Narodniot jazik slu`i za {irewe na prosvetata srede narodot. No, u{te vo ova vreme ne mo`e da stane zbor za edinstven literaturen jazik. Sekoj pi{uva na svoj mesten govor.
Izvadok od knigata Povest radi stra{nago i vtorago pri{estvija Hristova:
"Imalo tova vreme car neveren. Toj car ne{to mu zavidel ot garas na togo svetago proroka Danaila i go frlil na arslani `iv da go izedat; Ole ~~udo divno i mnogu golemo. Tatkovi silni, i stra{ni arslani ama mu se poklonile i nogi mu lizale i krotkoi mu se u~inile kako ovci na ov~ar. Gledajte sega koj ima vera i ~isto `ivee..... Te{ko i gorko vanke da bide na va{e umiranje"...
Vo jazikot na Kr~ovski se gleda edna me{anica od jazi~ni crti na severoiti~nite i zapadnite makedonski govori i crti od crkovniot jazik. Taka }e sretneme vo negovite knigi formi: svetago, togo, nogi, sum i s’m, poln i pun, so i sos, slegol i sleg’l, rekol i rek’l. Ima i turski zborovi: garas, arslan i dr.
Izvadok od knigata na Kiril Pej~inovi}, Ogledalo:
"Ima{e nekoj ~ovek bogat mo{no, sva}ij den se vesele{e sefa ~ine{e, a opak ima{e eden jaband`ija siroma bolen. Le`e{e na partali od bogatiot bolen. Ima{e `ivi rani i gladen, so ku~injata le`e{e na portata, ~eka{e koga }e istresat trpeza izme}arite od bogatiot pa i bolniot se vle~e{e pri ku~iwata, bere{e tro{ki i pcite ne mu velea ni{to, u{te mu li`ea ranite, mu gi bri{ea so jazikot, mu ~inea ikram pcite, a bogatiot nej}e{e da mu dadet, dojde zaman, umre siromaot. Siromasite mu zakopaa snagata halosana, a du{ata trpe`lija angeli peej}i mu ja odnesoa u raj, u pazuhite avramovi vo hubavina ve~na. Umre i bogatiot; bogatite mu zakopaa snagata, a gjavolite mu uzea du{ata safalijata du{a negova, mu ga odnesoa v d`ehnem, vo ve~na muka."
Pej~inovi} pi{uva vo tetovskiot govor so primesi od crkovno-slovenskiot jazik. Toa se gleda i od prilo`eniot izvadok: svakij, mu ga odnesoa du{ata, se mu~imo, se zakopujemo, za du{a davamo, ukraduje pamet ili turcizmi: jaband`ija, izmekjari, ikram, zaman, halosan, d`ehnem i dr.
Po impulsiven razvoj na Makedonskiot jazik zapo~nuva vo vreme na prerodbata so Dimnitrija Miladinov i negovite sledbenici: Konstantin Miladinov, Rajko @inzifov, Grigor Prli~ev i Jordan Haxi Konstantinov - Xinot. I vo ovaa etapa pisatelite pi{uvaat na svoite rodni govori. Dimitar i Konstantin Miladinovci na svojot stru{ki govor, Prli~ev - ohridskiot, so primesi od crkovniot i bugarskiot. Toj bi nositel na idejata za op{toslovenski jazik na koj kako osnova }e mu slu`i staroslovenskata gramatika. Rajko @izifov i Jorda Haxi Konstantinov - Xinot pi{uvale, glavno, na Vele{kiot govor. Kaj Rajko @inzifov imame primesi i od bugarskiot i ruskiot jazik.
Preku pesnata "Sonce" }e poka`eme kakov e jazikot na Konstantin Miladinov:
Sonce, le, sonce premilo!
Po seta zemja si bilo,
Si videlo drugi nes~asten
Ko mene, sonce porasten?
Da `ivja, sonce, bez radost
Vo najcvetnata mi mladost!
Ka`i mi ima trpenie!
Kakvo nesnosno ma~enie!
Sonce le, oblak razsej
I ~isto - zlatno ugrej
Po zemja svetlo raskladvi
I mene, sonce, zaradvi.
Od citatite se gleda deka jazikot na Miladinovci e ~ist naroden jazik - stru{ko nare~je.
Za da poka`eme na kakov jazik pi{uval Rajko @inzifov }e dademe izvadok od edna negova pesna:
Prodavat si on posleden vol
Prodavat posledna ovca
I pak ostavat bez riza, gol
I gladni set kleti deca
Ne znajt praznik ni dobar den
^e u`neet Bo`ji ~ovek,
Za nego bel den et ~rn den
I ~ern et negov kratok vek.
Za kogo gotvi negov trud s pot,
Komu on davat svoj imot?
Na agata i v carev grad,
I na hitr, zol fanariot.
Od Serdarot od Grigor Prli~ev (spored prevodot {to go napravil samiot avtor):
...po~to vie pla~ete mi sina
hudi ljudje bremena zemnaja?
Pla~ maternij i svoj~eski s’lzi
Kuzmanu sa dovolna nagrada.
Pla~ete si d{terki i nevesti
lov predr’~nij razbojnik’m mrsnim
sega koj{te biti vam predbornik?
Eto gibna Kuzman silen junak
koj vi ~uval kako desno oko
Vi uspival so svoe bezs’nje
Vi otkupval s’ svoi si kr’vi!
Ovie pisateli vo isto vreme se i borci za upotrebata na narodniot jazik vo crkvata i vo u~ili{tata. Bra}ata Miladinovci povele borba protiv dominacijata na gr~kiot jazik vo crkvite i u~ili{tata na Makedonija, borba protiv Carigradskata patrijar{ija koja {irela elinizacija srede makedonskiot narod preku svoite popovi - fanarioti. Taa borba se razgorela osobeno vo {eesettite godini na 19 vek. Vo toa vreme ve}e se pomisluvalo i za eden litearturen jazik. Na primer , makedonskiot pisatel Partenij Zografski bil za upotrebata na zaedni~ki jazik za bugarite i makedoncite so zastapeni jazi~ni crti i od edniot i od drugiot jazik. Potoa Partenij Zografski i Kuzman [apkarev baraat vo pismeniot govor vo Makedonskite u~ili{ta da preovladuvaat crtite na makedonskite govori. Na primer, tie baraat vo upotreba formite na glagolskiot prilog na -j}i i -i{tem, da bidat zastapeni trite vida ~len: -ov, -ot, -on , nastavkata za mno`ina -ija kaj imenkite od sreden rod {to vo ednina zavr{uvaat na -e; i da se vnesuvaat makedonski zborovi vo literaturniot jazik.
So taa namera izdavaat i u~ebnici napi{ani na jazik so makedonska osnova. Tie u~ebnici bile dobro primeni i se ra{irile vo sredna i ju`na Makedonija i odigrale mo{ne va`na uloga vo na{ite u~ili{ta i voop{to za razbuduvaweto na nacionalnata svest kaj na{iot narod.
Vo toa vreme se javuva misla kaj nekoi makedonci za pi{uvawe na makedonska gramatika. Taka, kon krajot na pedesettite godini od 19 vek Partenij Zografski od Gali~nik ima zamisla da napi{e Makedonska gramatika. No taa zamisla ne se ostvarila. Venjamin Ma~ukovski od selo Ma~ukovo (Gevgelisko), desetina godini podocna, se tokmel da izdade makedonska gramatika. Ve{e izdal i proglas vo vesnikot vo 1872 godina za pretplata, no i taa ideja ne se ostvarila, bidej}i se zame{ala i popre~ila Bugarskata egzarhija.
Pra{aweto za poseben literaturen jazik na Makedoncite u{te pove}e go aktiviraat makedonistite. Makedonisti se nare~eni onie na{i prerodbenici koi ja zastapuvale tendencijata za samostoen razvitok na makedonskiot narod so oddelen makedonski literaturen jazik. Vo taa grupa spa|a i prerodbenikot \or|i Pulevski od Gali~nik. Toj bil po zanaet yidar-pe~albar, no i sostavuva~na u~ebnici. Taka, Pulevski vo70-te godini se nao|a vo Belgrad. Vo 1873 godina vo Belgrad go otpe~atil svojot Re~nik od ~etiri jazika: srpsko-albanski (taka go imenuva makedonskiot jazik), albansko-arnautski, turski i gr~ki. Vo 1875 godina otpe~atil Re~nik od tri jazika: makedonski albanski i turski. Ovoj re~nik se sostoi od pra{awa i odgovori. Vo svojot re~nik Pulevski apelira: "U~eni makedonski lu|e da sostavat gramatika na makedonski jazik". Vo 1879 godina objavuva zbirka od narodni i nekoi svoi pesni pod naslov Makedonska pesnarka. Pulevski jasno ja izjavuval svojata nacionalna makedonska svest. Zboruvajki vo Re~nik od tri jazika za istorijata na makedonskiot narod , Pulevski veli: "na{e ot~estvo se veqit Makedonija i mie se imenuvame Makedonci". Na toj na~in ja manifestiral svojata nacionalna svest, gi u~el Makedoncite vo osumdesettite godini od 19 vek i baral da se sozdade makedonski literaturen jazik. \or|i Pulevski pi{uval, glavno, na svojot gali~ki govor, na zemal i jazi~ni crti i od drugite zapadno-makedonski govori: dob, roka, mo~no, kode, }a o`iveeme i dr., no i snaga, ogan, magla, vaka, zboruvaje}i i sl.Interesen mu e i pravopisot: veqit, deqit, ginet, iqi i sl.
Eve i eden del od edna pesna na \or|i Pulevski od Pesnarkata:
^uite `iteli makedonski. Naze ni{~o ne ni ~ekat
ot aziatci nasile, a v tu|ina ukorstvo.
Tu|a strana e neprijatna-v tu|ina sve naporki gledaet.
I nesnosni pre{eboci sviem ni veljaet.
Em vo tu|ina komu kako da mu teknet,
Sve namurteno, svem lo{ ni nazivaet .
Dali ste ~ule, Makedonci, stari ljudi {to govorat:
Od Makedonci pojunaci nad nih ne bilo.
Od sedumtesettite godini na 19 vek vo Makedonija se vodat propagandi: gr~ka, bugarska, i potoa, malku podocna, srpsk, za asimilacija na makedonskiot narod i primawe na tu| literaturen jazik.
Vo ovoj period se upotrebuvaat oznakite makedonski narod i makeodnski jazik za ozna~uvawe na procesot na formirawe na literaturniot (standardniot) jazik.
Ideite na makedonistite }e bidat poddr`ani i prodol`eni od nivnite sledbenici, lozarite, koi vo poslednata decenija na 19 vek jasno }e ja istaknat svojata makedonska svest i vo golema mera }e pridonesat za oformuvawe na makedonskiot literaturen jazik. Taa svest mo`e da se ilustrira preku zborovite na eden od najistaknatite pretstavnici na lozarite, Temko Popov:
"I sam Isus Hristos ako slezit od nebono ne mo`it da go uverit Makedoneca oti e Blgarin iqi Srbin."
Lozarite pridonesuvaat za zna~itelno uprostuvawe na makedonskiot pravopis i za otfrlawe na oddelnio staroslovenski bukvi {to ne pokrivale realen glas (na primer, erovite i nosovkite, koi vo toa vreme se upotrebuvale vo vo bugarskata azbuka). Tie go pretstavuvaat kontinuitetot na makedonisti~kite zalo`bi na \or|ija Pulevski i teoretskite postavki na Krste Petkov Misirkov.
Vo jazi~en pogled, vtorata polovina na 19 vek se karakterizira so streme` za poseben makedonski literaturen jazik.
