Religii: Islamot
Doa|aweto na Islamot vo Makedonja
U{te vo prvite decenii na osmanliskoto vladeewe vo Makeodnija bile izvr{eni op{testveno ekonomski promeni. Osmanliite go vospostavile svoeto timarsko-spahisko ureduvawe, a zaedno so toa i site institucii vrz koi se potpirala voenata i ekonomskata mo} na Osmanliskata Imperija. No toa ne zna~i deka Osmaliite so toa vo Makedonija celosno gi likvidirale zateknatite feudalni odnosi. Naprotiv, golem broj od niv gi za~uvale i prispodobile za svoite potrebi. Vo taa smisla turcite osmanlii imale i po tolranten odnos kon site onie pretsavnici na Makeodnskata feudalna aristokratija,
koi na eden ili drug na~in se stavile vo slu`ba na osmaliskata dr`ava. Takvite makedonski feudalci bile nare~eni spahii - hristijani. Del od niv go prifatile i islamot.
Ednovremeno so vospostavuvaweto na osmaliskata vlast vo Makeodnija bila vr{ena i zasilena kolonizacija. Vo plodnite i strate{ki pova`ni mesta bile gradeni turski naselbi od doselenite kolonisti od Mala Azija. Isto taka i gradovite bile ispolnuvani so tursko naselenie. Toa dovelo do koreniti promeni vo `ivotot na makedonskite gradovi. Kako rezultat na prilivot na turskiot element, site makedonski gradovi dobile izrazit orientalen izgled. Vo niv masovno po~nale da se gradat xamii, amami, te}iwa, bezisteni, anovi i drugo. Nastanale i izmeni vo imenuvaweto na oddelni gradovi.
Na primer Skopje bil nare~en Iskip, [tip - Istip, Bitola - Monastir, Tetovo - Kalkandelen, Veles - Kuprulu i tn. Osmanliite sozdale i mal pojas od selski naselbi na turskite sto~ari (doseleni od Mala Azija) koi bile nare~eni juruci i kowari. Takvi naselbi izniknale vo Strumi~ko, Radovi{ko, ko~ansko, ov~epolieto, Nevrokopsko, Solunsko i drugi mesta.
Zasilenata kolonizacija na tursko naslenie vo Makedonija bila pridru`ena i so zasilena islamizacija na makedonskoto selsko i gradsko naselenie. Mnozinstvoto od islamiziranite makedonci go so~uvale svojot maj~in jazik, obi~aite i drugo. I pokraj golemite pritisoci i zulumi, golem broj makedonski feudalci ne podlegnale i i se sprotistavile na islamizacijata. Takvite makedonski prvenci duri se stavile vo za{tita na pot~inetiot narod, dejstvuvaj}i ~esto pati zaedno so makeodnskoto sve{tenstvo. Me|u takvite za{titnici bile i mesnite kratovski knezovo: Marina, koj go finansiral
ukrasuvaweto na manastirot Sv. Prohor P~inwski (1489 g.), Dimitar, ~ie ime se spomenuva vo edno evangelije od 1563 g., Nikola Vol~ik, koj go pokril so olovni plo~ki Lesnovskiot manastir, \or|i kratovski koj poteknuval od bogat rod i bil `iv izgoren od Osmanliite vo 1515 godina bidej}i odbil da go primi islamot i da se o`eni so Tur~inka, i dr. Isto taka na islamizacijata se sprotistavile i golem broj gradovi, masovno iseluvaj}i se od gradovite i naseluvaj}i se vo selata. Na toj na~in makedonskite sela se pretvorile vo glavni upori{ta za davawe otpor protiv Osmanliite.
