Sv. Pantelejmon - Imaret
Klimentoviot manastir Sv. Pantelejmon, vo turskiot period i podocna e poznat kako Imaret xamija.
Denes na mestoto na manastirot postoi konzervirana xamija so stru{en svod i minare. Terenot okolu objektot e ubavo ureden. Vo vnatre{nosta na xamijata se nao|aat tragovi od postari gradbi. Toa se ostatoci od najstariot slovenski manastir Sv. Pantelejmon koj vo 893 godina, kako svoja zadu`bina go izgradil Kliment Ohridski.
Ovde se nao|al prviot slovenski univerzitet, `ari{te na slovenskata pismenost i kultura, mesto kade se postaveni temelite na Ohridskata kni`evna {kola. Ovde Kliment Ohridski, prv pisatel me|u makedonskite Sloveni, sostavuval literaturni tvorbi, me|u koi i "Pofalno slovo na Kiril" - remek delo na srednovekovnata slovenska kni`evnost. Vo sklop na prviot slovenski univerzitet rabotela i najstarata medicinska {kola vo Evropa. Ohridskiot arhiepiskop Teofilakt (12 vek) i dimitrije Homatijan (13 vek), biografi na Kliment Ohridski, mnogu reljefno ja opi{uvaat negovata bolnica vo koja le~eweto bilo besplatno, izvr{uvano so sugestija, hipnoza, razni ~aevi i napitoci od treva - bez upotreba od magija. Kliment Ohridski go smetaat i za prviot slovenski kompozitor i muzi~ki pedagog. Toj gi sostavuval pesnite i obu~uval generacii od peja~i, neophodni za crkovnata slu`ba. Vo Klimentoviot manastir osnovni pouki dobivale i idnite slikari i drugi umetnici, koi bile mnogu barani za dekorirawe na crkvi, slikawe ikoni, prepi{uvawe i ukrasuvawe rakopisni knigi. Od Klimentovata i Naumovata sredina vo Ohrid i oblasta Kutmi~evica izniknale mnogu obrazuvani mladi lu|e.
Me|u arheolo{kite ostatoci vo Klimentovata crkva Sv. Pantelejmon se nao|a grobnicata na Kliment Ohridski. Sprema `itieto na arhiepiskopot Teofilakt za Sv. Kliment Ohridski, golemiot slovenski prosvetitel so svoja raka ja napravil grobnicata vo koja e zakopan 916 godina.
Vo vnatre{nosta na objektot se izlo`eni fotografii na koi e prika`an tekot na arheolo{kite iskopuvawa i konzervacijata na Klimentoviot manastir, pove}e fragmenti od freski i venecijanski pari, kako i drugi predmeti pronajdeni vo tekot na istra`uvawata.
Na edna rekonstruirana freska koja e izlo`ena, proka`an e eden od obnovuva~ite na Klimentoviot manastir vo 14 vek - bojarot Kesar Duka zaedno so sinot Dimitrija. Gore, vo leviot ago, na ovaa ktitorska kompozicija, se gleda Kliment Ohridski kako go blagoslovuva Kesar Duka i negoviot pratitel.
Freskite od prvobitnata Klimentova crkva ne se so~uvani. Fragmenti od otkrienite freski im pripa|aat na tri razli~ni periodi na obnovuvawe i pro{iruvawe na Klimentoviot manastir. Na najstaroto so~uvano slikarstvo im pripa|aat figurite od prviot sloj vo oltarskiot prostor. Stanuva zbor za freski koi gi imaat site karakteristiki na podocne`nite streme`i na Komnenoviot stil od 13 vek. Delovi, pak, od freski na oltarot i na stolbovite, kako i spomnatata ktitorska kompozicija so Kesar Duko i negoviot sin, pripa|aat na drugafaza na obnovata od tretata decenija na 14 vek. Na tretata faza, odnosno poslednata obnova, obavena neposredno pred doa|aweto na Turcite, pripa|aat freski otkrieni vo tekot na arheolo{kite iskopuvawana zapadniot del na crkvata.
Narodnoto predanije deka na ova mesto postoi Klimentova crkva i negova grobnica, potvrdeno e po prvite arheolo{ki iskopuvawa 1943 godina koga prof. Dim~e Koco otkril temeli na Klimentova crkva i vo istovreme i negovata grobnica. Po Doa|aweto na Turcite, Klimentovite mo{ti se preneseni vo crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta. Dvaeset i dve godini podocna, 1965 godina zavodot za za{tita na kulturatavo Ohrid prodol`i so istra`uvaweto kaj Imaret xamijata, koi se zavr{eni so ureduvawe na ovoj kulturno - istoriski spomenik. Na 10 septemvri 1966 godina po povod 1050 godi{ninata od smrtta na Kliment Ohridski odr`ani se vo Ohrid golemi sve~enosti.
Profesorot Dim~e Koco utvrdil deka Klimentovata crkva bila izgradena na temelite naedna ranohristijanska bazilika ~ii ostaoci se so~uvani. Kliment ja podignal svojata crkva vo trikonhalen oblik (list detelina), arhitektonski oblik neguvan vo Makedonija vo vreme na Kliment i Naum. Crkvata bila obnovuvana nekolku pati, {to se mo`e da se zaklu~i na osnova na ve}e spomnatite fragmenti freski, kako i po tragovite na podocne`ni dograduvawa i pro{iruvawa.
