Religii: Hristijanstvo
Hristijanstvoto niz istorijata na Makedonija
Hristijanstvoto vo Makedonija doa|a u{te vo periodot na ranohristijanstvoto.
Niz celiot sreden vek Makedonija bila crkovno-manastirski centar na Balkanot.
Na nejzinata teritorija e izgraden imopozanten broj crkvi i manastiri.
Nivnoto gradewe po~nalo u{te od po~etokot na ranohristijanskiot period,
koga od rimskata imperija hristijanstvoto se {irelo i vo Makeodnija. Stopbi,
Herakleja, Bregalni~kata oblast, Solun i drugi stari Makedonski centri stanale
tlo na prvoizgradenite crkovni gradbi. Prvite hristijanski svetili{ta se gradele
vi forma na baziliki, vrz koi istra`uva~ite na toj period go naso~uvaat
podrobno svojot interes.
Doa|aweto na kirilometodievite u~enici Kliment i Naum vo Makedonija
rezultiralo so dobli`uvawe na hristijanskata vera do narodnite masi.
Izgradenite crkvi i manastiri stanale vtor dom na mesnoto anselenie.
Masovno se razvil i mona{kiot `ivot, a taa sostojba nalo`ila inicijativa
za se po~sto gradewe crkvi i manastiri. Poznato ni e deka Kliment i Naum
izgradile svoi manastiri u{te so doa|aweto vo Makedonija, a pribli`no vo
toa vreme po~nale da se gradat svetili{ta i vo Bregalni~kiot kraj za
{irewe na Hristijanskata propoved. Eden del od tie spomenici se so~uvani
do denes i se istra`uvani od pove}e nau~ni rabotnici.
Raznite zavladejuva~i so teritorijata na Makedonija ja koristele
op{testvenata polo`ba na crkvite i manastirite za zacvrstuvawe na
svojata vlast. Nivnata vladetelska mo} direkno zavisela i od toa kolku
samite im se oddadeni na crkovnite interesi, za{to vo feudalizmot crkvata
bila glaven dvigatel na op{testvoto. Se poddr`uvale feudalnite pozicii na
crkvata, koi i obezbeduvale materjalna blagosostojba, a site vladeteli
(vizantiskite, bugarskite i srpskite) davale inicijativa za gradewe na novi
crkvi i manastiri, ili pak gi poddr`uvale vo takvata aktivnost vlastelinite
i drugite upravuva~i na opredeleni oblasti. Duri i Samoil, prviot makedonski
car, go iniciral gradeweto na crkovnite centri vo mestata kade {to se
smestuvalo sedi{teto na negoviot vladetelski aparat. Takvi centri izrasnale
najprvo po bregovite na prespanskoto ezero a podocna vo Ohrid.
Na toj plan polo`bata se promenila so bitkata kaj Rovin, vo 1395 godina,
koga celata teritorija na Mkedonija padnala pod turska vlast. Novite
zavojuva~i bile orientirani duhovno kon muslimanstvoto i pri pokoruvaweto
na Makedonskoto naselenie bezmilosno gi uni{tuvale hristijanskite duhovni
prestojuvali{ta. Sepak, kako i kaj ostanatite ju`noslovenski narodi {to
bile pod tursko ropstvo, duhovniot i kulturen impuls kaj makedonskiot
narod ne stivnal, i natamu prodol`il da pulsira, iako so namalen intenzitet.
Eden del od crkvite i manastirite uspeale da ja odbegnat mra~nata sudbina,
blagodarej}i pred se na toa {to bile podaleku opd naselenite turski mesta
ili pak zatoa {to pati{taat do niv bile te{ko proodni. Vo tekot na ovoj
period so sitni prilozi se obnovuvale starite crkvi i manastiri, duri se
gradele i pomali svetili{ta. Vo vtorata polovina na 18 vek nastanala malku
popovolna sostojba. Imeno turskite zakoni dozvolile formirawe na crkovni
op{tini i odobruvale da se popravat starite gradbi. Ovaa dozvola se koristela
i za prikrieno gradewe na novi crkvi i mabnastiri.
Privrzanosta na narodot kon edinstvenite duhovni i kulturni centri bila
mo{ne cvrsta. Opstojuvaweto na crkvite i manastirite tie go sfatile kako
zapazuvawe na sopstveniot duhovno- socijalen, kulturen i nacionalen
identitet. Vo 19 vek se pridlabo~ilo nacionalnoto ~uvstvo vo ~ovekovata
svest. Se razvilo golemo nau~no interesirawe za tvore~kite dimenzii {to gi poseduvale
crkvite i manastirite niz mnoguvekovnata kompleksna tradicija. Kolku {to se
naglasuvalo i evidentiralo nivnoto
kni`evno, iluminatorsko,
freskoslikarsko
, rezbarsko,
ikonopisno i
arhitektonsko bogatstvo, vo
taa mera se raznesuvalo i zloupotrebuvalo golem del od umetni~kata
sodr`ina se najde po trezorite na mnogu institucii vo na{ata zemja i
nadvor od nea, a centrite kade {to bea sozdavani, ostanaa na istoto mesto
da gi spodelat so vremeto site zgodi i nezgodi.
