Herakleja
Herakleja Linkestidska kaj Bitola go nosi imeto spored Herakle, mitskiot junak i rodona~alnik na makedonskata kralska dinastija argeadi. Linkestidska zna~i deka gradot se nao|a vo kraj naselen so ranomakedonskoto pleme Linkesti. Za~nat e na dominantniot konusen rid, najnizok severoisto~en ogranok na Pelister. Najstariot arheolo{ki naod doega e grupata vazi, od tipot docne`no - aretinska tera sigilata. Makedonskiot kral Filip 5, vo obidot da gi spre~i Rimjanite, postavuval tvrdini - voeni to~ki na grani~nata linija kon ohridsko - prespanskiot region naselen so desaretite. Se smeta deka toj go utvrdil maloto plato na spomenatiot rid so povr{ina na nepoln hektar. I navistina, tuka ne se otkrieni naodi od 4 i 3 vek p.n.e., {to govori za toa deka ovaa pozicija prvi~no imala strogo voeno - odbranbena funkcija. Me|utoa podocna, vo peridot na rimskata vlast, nao|aj}i se vo sostavot na dvete va`ni patni soobra}ajnici, ova mesto dobiva mnogu pove}e na svoeto ekonomsko trgovsko - zna~ewe. Jasno, na Rimjanite ne im odgovarala pozicijata na glavniot grad na Linkestite, Link, vo mo~urliviot predel na golemiot sviok na Crna Reka, kaj seloto Bukri. Niz Herakleja mar{iraat brojni legii vo osvojuvaweto na Istokot i Severot. Niz Herakleja se vra}aat mnogu rimski vojskovodci na patot na triumfot kon Rim. Herakleja e zna~ajna i za mnogu delovni lu|e koi toga{ doa|aat vo Pelagonija. Poradi toa rimskiot grad, pro{iruvaj}i se, se spu{ta niz ju`nite i isto~nite padini na ridot i opfa}a povr{ina od okolu 7-8 hektari. I vo ranorimskiot i vo docnorimskiot period, vo gradot }e bidat izgradeni ubavi javni gradbi. Teatarot e najmal po svojata golemina od site dosega poznati vo Makedonija, no najdobro za~uvan i prezentiran. Vo monumentalniot portik so po~esni i votivni statui se izdvojuva statuata na ugledniot gra|anin - Tit Flavij Orest. Za odbele`uvawe e portretnata bista na istiot ~ovek vo hramot na Tihe, vo sosedniot pelagoniski grad Stibera.
Vo docnata antika, gradot dobiva nov urban lik - nekolku baziliki, sve{teni~ki stanben kompleks, episkopski ansambl, atraktivna gradska fontana - ~e{ma prilepena do teatarot. Toa bil episkopskiot hristijanski centar vo Ju`na Pelagonija. Tradicijata za nego bila tolku silna niz sredniot vek, {to denes, spoored nego, gradot Bitola go nosi svoeto ime. Imeno, slovenskiot zbor za hristijanska zaednica bil obitel {to zna~i semejstvo. Tokmu ovoj zbor postepeno se transformiral vo Bitola. Poznati hristijanski sve{tenici se: episkopot Evgarij (ili Evgenij?, crkoven sobor vo Serdika, 343 g.), episkopot Kvantil (u~esnik i na 2 sobor vo Efes, 449 g., i na 4 ekumenski koncil vo Halkedon, 451g.) episkopot Benigno (vo dokumentot na papata Vergilij od 14 maj 553g.).
