Razvojot na religite vo Makedonija
Religijata niz Praistorijata
Na podra~jeto na Republika Makedonija, barem zasega, ne se otkrieni tragi od povisoko organizirana religija (svetili{ta, hramovi, monumentalni likovni pretstavi na bo`estva) koja bi se odnesuvala na epohata na metalite, i pokraj toa {to vakvi naodi se poznati vo sosednite podra~ja. Zastapeni se predmeti {to nosat pointimen, bi se reklo semeen ili doma{en karakter. Minijaturite (pred se `enski) kerami~ki kultni figurini, ~ii tradicii gi sledime vo neolitot, prodol`uvaat i natamu da egzistiraat i vo eneolitot i vo bronzenoto vreme, no se tendencija na u{te pogolemo uprostuvawe na oblikot. Ovaa pojava, vo naukata, sosema pogre{no, se tolkuva kako opa|awe na umetni~koto, pa duri i na kulturnoto nivo. No, ne smee da se zaboravi deka ovie figurini nemale namena kaj gleda~ot da predizvikaat estetsko ~uvstvo, tuku, pred se, vo negovata svest trebalo da go evociraat ~uvstvoto na prisustvo na bo`estvoto, aluzija na negoviot izgled i funkciite. Vo ranite predistoriski epohi, poradi nedostigot na tradicija, ovoj efekt mo`el da se postigne so pove}e ili pomalku realisti~na pretstava. No vo ovaa epoha, iljadagodi{noto po~ituvawe na edno bo`estvo, vo svesta i potsvesta na negovite poklonici sozdavalo gotova vnatre{na mentalna pretstava koja mo`ela da se pojavi pred nivnite o~i i preku obop{tena , {ematski izvedena pretstava na toa bo`estvo. Spored toa, ovie predmeti treba da gi tretirame mnogu pove}e kako znaci koi go ozna~uvaat prisustvoto na dadeno bo`estvo vo odreden prostor ili obreden ~in.
Ako spomnatite naodi gi izrazuvaat postarite neolitski tradicii, toga{ naredniov, gi pretstavuva tokmu onie novi komponenti {to doselenicite }e gi donesat na Balkanot so eneolitskata doba. Kameniot predmet od okolinata na Bitola ("[uplevec" kaj Gorno Oreovo"), kolku {to gi rasvetluva problemite na potekloto na metalodobnite doselenici od edna strana, tolku postavuva novi nere{livi pra{awa, od druga. Srodnite predmeti, otkrieni vo severoisto~nite predeli na Balkanot, vo Severnoto Pri~enomorje i natamu na istok se do stepite na Centralna Azija, ja definiraat trasata na doselenicite koi vo eneolitot }e gi naselat ovie delovi na Balkanot. I pokraj tolkuvawata deka se raboti za del od skiptar, nesomneno e deka vo nego bile vklu~eni i oddelni religiski komponenti, povrzani so prika`anoto `ivotno (verojatno kow, a mo`ebi i los), sfateno kako simbol ili kako totemisti~ki poredok na plemeto ili rodot. Ne e isklu~ena i vrskata na ovoj predmet so {amanskite tradicii, ako se zeme predvid va`nata uloga na ovie `ivotni vo misti~nite dejstva na {amanot.
Znakovniot likoven pristap osobeno silno se odrazuva vo nakitot na ovaa epoha. Odgovorot na pra{aweto za motivite poradi koi bo`estvata i sibolite se vgraduvale vo vo nakitot, treba da se bara vo ~ovekovata verba deka, nosej}i go takviot nakit, }e si ovozmo`i postojan kontakt so faktorite {to se pretstaveni na nego (kosmi~kite elementi, bo`estvata, misti~nite sili...). Toa, od svoja strana }e mu ovozmo`i da se za{titi od zloto i da gi prinese vrz sebe pozitivnite faktori {to gi zastapuvaat ovie likovi i simboli (sila, plodnost, zdravje, uspeh...). Treba da se ima predvid deka nekoi tipovi nakit posteopno }e prerasnat i vo elementi za ozna~uvawe na vozrasta, polot, op{testveno socijalniot rang i na plemenskata pripadnost na nositelot.
Vakviot nakit, na podra~jeto na Makedonija, spored sega{nite otkritija, se pojavil vo `eleznoto vreme. Negovite oblici se vpe~atlivi i interesni do toj stepen {to vo naukata se zemaat kako eden od klu~nite elementi za etno - kulturnoto diferencirawe na `itelite na ovie podra~ja vo odnos na sosedite. Obidite toj da se povrze so odredeni narodi koi vo ova vreme ili ne{to podocna se spomnuvaat vo prvite anti~ki pi{ani izvori, se odrazuvaat i na nazivite na ovaa grupa predmeti, poznati kako "makedonski bronzi" ili "pajonski bronzi".
Za ovaa grupa, koja, po se izgleda, pokraj nakitot vo sebe vklu~uvala i obredni rekviziti, se osobeno speciofi~ni masivnite bronzeni predmeti, vo koi nekoi prou~uva~i gledaat minijaturni pehari a drugi afionovi ~a{ki. Vo gorniot del tie se dopolneti so visok sto`er i ~ift glavi na ptici, koi, mo`ebi, vo svesta na nivnite korisnici formirale pretstava na `enska figura (bo`estvo?) ~ija utroba se identifikuvala so vnatre{nosta na sat~eto, sto`erot so nejziniot vrat i glava, a pti~jite protomi so race. Bez razlika {to pretstavuvale, nesomneno e deka vo odredeni slu~ai vo ovie predmeti se stavala nekakva supstancija, (voda ili nekoja druga mo`ebi opojna te~nost) o~evidno so sakralen i magiski karakter, koja imala svoj udel vo obredite. Edna druga kategorija predmeti, ~ij karakter se u{te ne e odgatnat, bila oblikuvana vo vid na ras~lenet sto`er (verojatno stilizirano drvo), na ~ij vrv sedi ma{ki lik. Erektiraniot falus konstatiran na nekoi primeroci i pozata koja alaudira na onaa na fetusot, upatuvaat na negoviot osnoven karakter: toa e bog koj cikli~no ja oploduva bo`icata rodilka i na toj na~in samiot se za~nuva vo nea. Pretpostavuvame deka preku ovoj lik novata epoha si go objasnila mestoto na ma{kiot faktor vo odvivaweto na `ivotnite ciklusi vo prirodata.
Kon ovie najinteresni predmeti zaslu`uvaat da se dodatat i mnogute privrzoci vo koi isto taka dominira odnosot me|u `ivotnite i sadot. Na edni se prika`ani ptici so bokal na grbot, drugpat samite ptici slu`at kako sat~iwa, a na treti, nad sadot e prika`ana ~ove~ka ili `ivotinska figura, ili pak samiot sad e smesten na ve}e spomenatiot sto`er. Ne mo`e da skrie vpe~atokot deka site ovie likovi se tuka za da go donesat ili oblagorodat ona {to trebalo da se nao|a vo sadovite. Pomisluvame deka takvo zna~ewe mo`ela da ima samo osnovnata vitalna te~nost - vodata. Posebna celina so~inuvaat predmetite vo koi domonira vode~kiot simbol na ovaa epoha: trkaloto so vpi{an krst koj alaudira op{to na nebesnite ciklusi ili konkretno na sonceto. Faktorot na "dinami~nost" i "sila" na ovie predmeti e zastapen preku prisustvoto na `ivotni (ptici, kow, elen...) koi tuka se pretstaveni so cel da se dobie vpe~atok deka go prenesuvaat, t.e. pridvi`uvaat "solarnoto trkalo".
Promenite na nivo na religiskite pretstavi i veruvawata na ovaa epoha, najdobro mo`at da se sledat preku pogrebnite obi~ai. Prvite dve etapi od ovaa epoha, za `al, na po~vata na Republika Makedonija se u{te se zastapeni so sosem mal broj istra`eni grobni objekti, {to ne dozvoluva izveduvawe na poop{ti zaklu~oci. Konstatirano e deka nekolkute istra`eni grobovi od ranata bronzena epoha vo Varo{ - Prilep, bile izgradeni vo vid na sandaci od kameni plo~i. Faktot {to pokojnicite vo niv bile inhumirani, i toa vo zgr~ena poza, poka`uva deka vo ovaa epoha u{te bile `ivi prastarite neolitski obi~ai, a so niv verojatno i pretstavite za posmrtnata sudbina na pokojnikot. Kremiraweto na mrtvite - specifi~en obi~aj na novata epoha, vo ranite etapi kaj nas seu{te ne e po{iroko konstatiran (poedine~ni primeri se otkrieni vo Varo{ kaj Prilep i vo Mexitlija i Kravari kaj Bitola). Isklu~ok, donekade, e novootkrienata nekropola vo okolinata na Skopje ("Klu~ka - Hipodrom") koja zao|a vo slednata `elezna epoha, koga, izgleda, sepak }e prevladee obi~ajot na inhumirawe na pokojnicite vo grobovi - cisti sostaveni od kameni plo~i. Vo zavisnost od periodot i podra~jeto, vakvite grobovi }e se vkopuvaat vo ramna po~va (obi~no pokraj toga{nite pati{ta) ili }e se grupiraat vo kru`ni formacii nad koi }e se nasipuva nadgrobna mogila. Vo Makedonija se otkrieni pogolrm broj vakvi nekropoli: "Saraj" kaj Brod i "Visoi" kaj Beranci. Bitolsko: "Popadin dol" i "kaldrma", Prilepsko: "Krivi dol" kaj Radawe i "Orlovi ~uki" kaj Karaorman, [tipsko; "Kunovi ~uki" kaj Orizari. Ko~ansko: "Dabici" kaj Sopot, Vele{ko; "Glos" kaj Gr~i{te i "Meleznik" kaj selo Dedeli, Valandovsko; "Suva Reka" vo Gevgelija; "Tri ~elusti" kaj Gorenci, Ohridsko: "Dubi~e" kaj Volkovo i kaj selo Brazda, Skopsko.
Bogomilstvoto kako pojava od Makedonija
Pokraj Hristijanstvoto, kako najbrojna, i Islamot , kako vtora po brojnost vo Makedonija, niz vekovite vo Makedonija se {irele i drugi religii. Od niv denes se prisutni razni sekti kako od Hristijanskata taka i od muslimanskata religija. Vredno da se spomene e i postoeweto na Bogomilstvoto vo Makedonskata istorija zaradi faktot deka nastanalo tokmu na ovie na{i prostori.
Za prv pat bogomilskoto u~ewe se pojavilo nateritorijata na biv{ata sklavinija "Berzitija" (Jugozapadna Makedonija) za vreme na vladeeweto na bugarskiot car Petar (927 - 969). Glaven propovednik i voda~na makedonskite bogomili bil popot Bogomil. Negovata dejnost glavno se odvivala vo Vele{ko - Prilepskite krai{ta. Vo prilog na toa i\odat i zapi{anite narodni predanija od ovie makedonski krai{ta. Tuka bil i zarodi{ot i sedi{teto na bogomilskoto dvi`ewe. Potvrda za toa se i za~uvanite toponimi , nastanati pod vlijanie na imeto na pop Bogomil i negovoto u~ewe. Takvi, na primer, se imiwata na seloto Bogomila koe se nao|a blizu do Veles, potoa nazivot bogomilsko Pole {to se protega okolu selo Bogomila, kako i nazivite na planinite Babuna, na rekata Babuna. Bogomilite bile poznati i kako "babuni", "kudegeri", "torbe{i". Samiot naziv "bogomili" se nalo`il po dvoen pat: po imeto na pop Bogomil - rodona~alnikot na bogomilskoto u~ewe, kako i po ubedenosta na negovite sledbenici, deka mu se najbliski i "mili na Boga".
Od Jugozapadna Makedonija bogomilstvoto brzo se pro{irilo i vo drugite krai{ta na Makedonija, so {to stanalo op{tonarodno dvi`ewe.
