Poglednete go Daut-pa{iniot amam od pti~ja perspektiva
Sredstva za gradba na ovoj monumentalen objekt na profanata islamska arhitektura dal golemiot vezir na Rumelija, Daut - pa{a, koj bil na slu`ba vo Skopje pome|u 1489 - 1497 godina. Imiwata na graditelite ne se poznati. Gradbata vo osnovata ima forma na pravoagolnik so mali pro{iruvawa na severnata i ju`nata strana. Fasadite se ramni no `ivopisno oblikuvani so naizmeni~na upotreba na delkan kamen, dve ili tri vertikalno postaveni tuli vrz dva reda horizontalno naredeni, so jasno izrazeni i plasti~no modelirani fugi. Prozorcite vo dolniot del imaat ukrasni slepi ni{i so za{ilen vrv, a onie, vo gorniot se bez ni{i. Yidovite na vleznite vrati se izvedeni so profilirani plo~i. Amamot e zasvoden so vkupno 13 kupoli od koi dve golemi, tri so sredna golemina, dve pomali i {est mali. Na zapadniot del dominiraat dvete golemi kupoli, a drugite se nesimetri~no rasporedeni. Pod niv se nao|aat 15 poedine~ni prostorii. Amamot bil podelen na dva dela so po edna ~ekalna i prostorija za soblekuvawe i ~uvawe na garderobata. Dvete golemi sali vo centralniot prostor imale mnogu ubavi i bogato ornamentirani {adrvani. Nekoi od pomalite prostorii imale kurni (mermerni sadovi vo koi se sobirala voda za kapewe), izraboteni od bel mermer, a drugi slu`ele kako eden vid sauni. Podelbata na dva skoro ednakvi dela so isti funkcii, poka`uva deka amamot bil namenet za ednovremeno koristewe od ma`i i `eni. Za ma`ite bil namenet zapadniot, a za `enite - severniot vlez. Postoel u{te eden vlez na isto~nata strana, koj bil koristen od personalot za opslu`uvawe na amamot.
Goleminata na amamot predizvikuvala qubopitnost kaj onie koj {to prv pat go videle i koi postojano se pra{uvale dali e mo`no negovoto zatopluvawe i normalno funkcionirawe. Od tamu nastanale i nekolu legendi, vo koi se iska`uva somnevawe dali voop{to nekoga{ amamot bil pu{ten vo upotreba. Edna od niv raska`uva deka za odr`uvawe na temperaturata vo prostorot i na toplata voda bile potrebni mnogugolemi koli~estva drva koi se nabavuvale od planinata Vodno. Me|utoa bidej}i tamo{nata {uma bila napolno uni{tena, nedostigot od drva predizvikal zatvorawe na amamot. Druga legenda veli deka pred pu{taweto vo upotreba, amamot go posetila }erkata na vezirot Daut - pa{a. No od yidovite izlegla golema zmija - otrovnica i ja kasnala devojkata. Taa po~inala a Daut - pa{a naredil amamot da se zatvori i nikoga{ ve}e ne bil koristen za prvobitnata namena. Me|utoa, ne postojat posigurni podatoci deka amamot ne bil koristen. Naprotiv, pri konzervacijata na objektot se konstatirani pogolemi naslagi od varovnik po cevkite niz koi vodata stignuvala vo amamot.
Vo 1948 godina e donesena odluka za restavracija i prenamena na ovoj objekt. Po izvr{enite grade`ni raboti, prostorot e ureden vo Umetni~ka galerija koja vo toa svojstvo funkcionira ve}e nekolu decenii. Postojanata galeriska postavka na izvonreden na~in go prezentira tvore{tvoto na makedonskite likovni umetnici po~nuvaj}i od krajot na 19 vek se do na{i denovi. Osven toa, vo neprekinat kontinuitet vo ovoj prostor se odr`uvaat kolektivni i individualni izlo`bi na Makedonski i stranski likovni umetnici, kako i literaturno - muzi~ki koncerti.
|
NAZAD DOMA |
|---|