Sv. Bogorodica Perivleptos
(Sv. Kliment Ohridski)
Dene{nata crkva Sv. Kliment, izgradena e vo 1295 godina pod imeto Sv. Bogorodica Perivlepta (Preslavna), e potpolno so~uvan ohridski srednovekoven spomenik, poznat po izvonrednata arhitektura i yidno slikarstvo. Vo 13 vek koga e izggradena so Vizantija vladeat Paleolozite i stilot e paleozoski. Crkvata e vo forma na vpi{an krst a podocna se dodadeni egzonarteks i dva paarlisi.Od levata strana od vlezot (golemata vrata niz koja se vleguva vo crkvata) se izdignuva kambanarija so golema kambana, poklon od 1924 od Mihajlo Pupin. Od desnata strana e zgradata vo koja vo 1983 od pove}e crkvi e prenesena Galerijata na ohridski ikoni. Vo staroto osnovno u~ili{te "Kliment Ohridski" od Avgust 1985 se nao|a postojana izlo`ba za Slovenskata pismenost .

Crkvata Sv. Kliment e gradena vo oblikot na vpi{an krst. Ima osmostrano kube so ovalni pokrivni venci. Kako graditelski materjal se upotrebeni pe~ena tula i bigor. So nivnoto majstorsko redewe postignati se izvonredni dekorativni re{enija i harmoni~nost na nadvore{niot izgled na crkvata. Zaradi toa crkvata Sv. Kliment zavzema istaknato mesto me|u vrvnite ostvaruvawa na srednovekovnata arhitektura.

Vo crkvata se nao|aat i nadvore{ni dogradbi. So nejzino dograduvawe vo 19 vek e promenet izgledot na zapadnata strana. Najprvo se minuva niz trem koj go dr`at anti~ki stolbovi.

Po pretvoraweto na Sv. Sofijavo xamija, crkvata Sv. Kliment stanuva soboren hram na Ohridskata arhiepiskopija i ostanuva se do ukinuvaweto na arhiepiskopijata 1767 godina. Dene{noto ime go dobila po prenesuvaweto na mo{tite na Kliment Ohridski od manastirskata crkva Sv. Pantelejmon, zatoa {to i taa e pretvorena vo xamija. Vo Sv. Kliment od Sv. Sofija i Sv. Pantelejmon se preneseni mnogu skapoceni ikoni, rakopisni knigi pi{uvani na slovenski i gr~ki jazik od 10 vek pa natamu, razni relikvii, crkveni ode`di, taka {to ovaa crkva stanala edinstvena riznica. Do dene{ni denovi se so~uvani pove}e eksponati, pred se poznatata kolekcija na ohridski ikoni izlo`ena vo Galerijata na ikoni.

Freskite vo Sv. Kliment postepeno se otkrivani po~nuvaj}i od 1950 godina. Se nao|ale pod temni sloevi ~ad koi, so tekot na vekovite se natalo`ile od kandilata i sve}ite. Is~isteni se so specijalna emulzija od hemikalii so organsko poteklo po recept na poznatiot slikar i konzervator Zdravko Bla`i}. Freskite se delo na Mihailo Astrapa i Eftihij, vrvni slikari od krajot na 13 i prvata polovina na 14 vek. Tie vo 1295 godina ja dekorirale ovaa crkva po nara~ka na vizantiskiot vojskovoda~ Progon Zgur, rodnina na Andronik 2 Paleolog, {to e napi{ano na vnatre{nata strana nad vleznata vrata. Slikarite svoite imiwa ve{to gi vokomponirale vo ornamentikata na oblekata na Sv. Dimitrija (Mihajlo) i Sv. Prokopija (Evtihij), a i na drugi mesta.

Slikarstvoto vo Sv. Kliment pretstavuva sosema novo poglavje vo srednovekovnata umetnost. So ovie freski se zapo~nuvaat novite umetni~ki streme`i na vizantiskata umetnost, poznati kako renesansa na paleolozite.

Sem toa, freskite od Sv. Kliment se prvite poznati datirani dela na Mihajlo i Evtihij, Podocna dvorski slikari na kralot Milutin. Nivnoto tvore{tvo mo`e da se prati skoro tri decenii: od Sv. Kliment (1295) preku Sv. Nikitie (1307) do Staro Nagori~ani (1318) i drugi crkvi.

Freskite vo Sv. Kliment, gi karakterizira pred se te`neeweto na umetnikot za individualizirawe na prika`anite likovi i naglasuvawe na napu{taweto na postoe~kite ikonografski {abloni. Se dobiva vpe~atok deka na slikarite za likovite na svetcite, prika`ani bez tragovi na ma~eni{tvo i isposni{tvo i raboteni mnogu realisti~no so niza detali, im pozirale nivni sovremenici. Ako pak se pravat nekoi sporedbi, opravdano se pravi vrska me|u freskite od Sv. Kliment i slikarstvoto na ranata renesansa. Na vakva sporedba posebno upatuva nizot od specifi~ni detali vo kompozicijata "Oplakuvawe na Hristos", vo vtorata zona na severniot yid. Silniot dramatizam na ovaa kompozicija pred se e izrazen so gestovi i pokreti - posebno so prika`uvawe na raspletenata kosa na Bogorodica - i voop{to so re{enija koi imaat mnogu zaedni~ko so slikarstvoto na Xoto, sovremenik na Mihajlo i Eftihij. Do ovie novini i identi~ni re{enija slikarite na ohridskiot Sv. Kliment i italjanskiot umetnik Xoto doa|aat nezavisno edni od drugi. Zaedni~kata inspiracija i bila anti~kata umetnost, poto~no maskite koi glumcite gi nosele vo tekot na izveduvaweto na tragediite vo anti~kite teatri.

Slikarstvoto vo Sv. Kliment karakterizira i tematsko pro{iruvawe i zgolemuvawe na brojot na figuri vo kompozicijata. Na zapadniot yid centralno mesto zavzema kompozicijata "Uspenie na Bogorodica", sostaven del na ciklusot posveten na Bogorodica, koja, so isklu~ok na oltarskiot prostor, ja pokriva celata prva zona. Vo vtorata zona slikani se sceni na hristovite stradawa. Vo kupolata e prika`an hristos kako stra{en sudija. Vo oltarskiot prostor naslikana e ogromna figura na Bogorodica i pod nea izvonredna kompozicija "Pri~estuvawe na apostolite.

Portreti na Kliment Ohridski i arhiepiskopot Konstantin Kavasila se nao|aat na severniot yid, dodeka na ju`niot e prika`an apoostol Petar koj namesto ktitorot, go dr`i modelot na crkvata.

Vnatre{niot ambient na crkvata go nadopolnuva mermernata ograda, koja e rekonstrukcija od stariot ikonostas. Ovde e izlo`eno edno delo od golema umetmi~ka i istoriska vrednost. Toa e edinstvenata skluptura i edinstvena vo koja e prika`an likot na Sv. Kliment Ohridski. Se smeta deka sklupturata e napravena kon krajot na 13 vek. Verojatno nastanala pod vlijanie na zapadnoevropskata umetnost vo vreme na krstonosnite pohodi i zavzemaweto na Carigrad od krstonoscite. Ovde se nao|a i drevniot prestol na ohridskiot arhiepiskop Prohor, ukrasen so sedef. Po odvaj vidliviot slovenski natpis doznavame deka ovoj prestol e izgraden 1540 godina. U{te edno delo predizvikuva vlijanie: toa e vladi~kiot prestol na mitropolitot Grigorij, izraboten vo rezba, delo na debarskite majstori bra}a Todorovi od seloto Gari.

Freskite vo pripratata se isto taka slikani 1295 godina.

Kako i vo drugi ohridski crkvi i vo S. Kliment podocna se vr{eni dograduvawa i doslikuvawa na novi freski. Taka vo pripratot, na levata strana, so~uvan e portret na Ostoja Rajakovi}, rodnina na Krale Marko, naslikan 1379 godina. Vo istiot vek, na severnata i ju`nata strana na crkvata se izgradeni i dve kapeli. Severnata kapela na Sv. Grigorija Bogoslov, sprema natpisot na vnatre{nata strana na vleznata strana na vleznata vrata, podignata e i slikana 1365 godina. Devolskot episkop Grigorije bil nejzin ktitor. Za ju`nata kapela, vo koja se so~uvani freski, nema nikaki podatoci. Freskite nastanale okolu 1365 godina. Od 14 vek poteknuva i slikarstvoto na nadvore{nata fasada na crkvata Sv. Kliment. Na zapadnata fasada, na starite raboteni se vo 1595 novi freski.

Mnogu zna~ajni ikonografski celini od 14 vek, nastanale vo isto vreme koga i freskite na severnata kapela i so fragmentirano so~uvani portreti na nejzinata zapadna fasada, pretstavuva" Ilustracija na himnata na Bogorodi~niot akatist", koja go pokriva celiot fasaden yid na crkvata.

Sega{nata nadvore{na priprata na crkvata Sv. Kliment e izrabotena vo 19 vek.

Del od freskite koi zaslu`uvaat posebno vnimanie se : Crkvata na yidovite e podelena na 4 zoni. Gornata zona e posvetena na Isus Hristos, vtorite dve na Bogorodica, a na najdolnata zona ima portreti na svetiteli. Mihail Astrapa i Evtihij se sigurni, so sigurni potezi, blaga modelacija na liceto i racete (se ~uvstvuva volumen), ima izedna~en kolorit i izgleda kako edna celina vo harmonija. Rabotele na vla`en malter. Istite majstori rabotele i vo crkvata Sv. Nikita na Skopska Crna Gora kako i vo Sv. \or|i vo Staro Nagori~ane
NAZAD do izborot crkvi
NAZAD
NAZAD do Hristijanstvo
NAZAD
NAZAD do Religii
NAZAD

NAZAD DOMA