Ostatoci od materjalnata kultura vo anti~kiot period od Makedonija ima {irum celata
nejzina teritorija. Interesni se ostatocite od
helenisti~kata kultura. Pozna~ajni ostatoci od gradovi ima vo:
So ostatoci od anti~kiot period se sre|avame u{te so predmeti koi datiraat od 6 vek
pred n.e. Takvi se na primer pronajdenite reljefi vo kamen od Solun. Toa se
Mom~e od Solun i
Devoj~e od Solun.
Isto taka od Ko`ani od 4 vek pred n.e. sre}avame reljef na
makedonsko semejstvo vo
tipi~na makedonska obleka. Ostatoci ima i od elementite koi ja so~inuvaat dr`avnosta
na Makedoncite. Taka na primer e
moneta na Aleksandar 1 Filhelen (498-454 godina p.n.e.)Toj svojot epitet "Filhelen"
vo toa vreme go imale samo strancite vo gr~kite dr`avi, {toa e najdobra potvrda deka Makedoncite
ne bile od helensko poteklo.
Od materjalnata kultura na anti~kite Makedonsci posebno se zna~ajni
arheolo{kite nao|ali{ta vo Trebeni{te
(Ohridsko), ve}e spomenatite ostatoci
od Sindos (kaj Solun) i kralskite grobnici od Kutle{ (Vergina)
Site tie ostatoci odat vo prilog na faktot deka Anti~kite Makedonci kako
poseben narod imale svoj jazik i kultura, a se odlikuvale od drugite narodi i
plemiwa i po svojata obleka, obi~aite i na~inot na vojuvaweto.
Interesni ostatoci od anti~kiot period na teritorijata na Makedonija
nao|ame vo vrska so makedonskata dr`ava i makedonskite vladeteli, koluminiraj}i so
vladeeweto na Aleksandar 3 Makedonski podocna nare~en Veliki.
Poimot Helenizam
Videte nekoi od ostatocite na helenizmot.
So osvojuvaweto na Aleksandar 3 Makedonski na Istok do{lo do {irewe na makedonskata i gr~kata
(ili helenska) kultura kaj tamo{nite porobeni narodi. Pritoa makedonskata i gr~kata kultura
vr{ele vlijanie vrz kulturata na mesnoto naselenie, a i tie vozvra}ale so izvesno vlijanie
vrz niv. Taka do{lo do me{awe na makedonskata, gr~kata i starite isto~ni kulturi. Novata
kultura, za razlika od gr~kata ili helenska kultura, koja bila dominantna, se narekuva
helenisti~ka kultura
Epohata na procutot na helenisti~kata kultura se narekuva helenizam, a dr`avite
vo koi se razvivala helenisti~kata kultura se narekuvaat helenisti~ki dr`avi.
Helenisti~kiot period zapo~nal od periodot na zavojuvawata na Aleksandar 3 Makedonski
, prodol`il vo dr`avite sozdadeni po negovata smrt pa se do nivnoto potpa|awe pod rimska vlast
i kako kraj se smeta osvojuvaweto i razoruvaweto na gradot Aleksandrija od strana na
Arabjanite 642 godina pred n.e.
Nekoi od ostatocite od Makedonskata helenisti~ka kultura se:
Narodot koj `iveel vo Makedonija vo antikata go nad`iveal svoeto fizi~ko is~eznuvawe preku delata vo materkalnata kultura koi gi ostavil zad sebe. Denes ne voodu{evuva nivnata originalnost i izvornost. Sre}nata okolnost bila taa {to Makedonija se nao|ala vo neposredno sosedstvo na Egejsko - rimskata, mediteranska civilizacija, {to }e ovozmo`uvi postepeno i samata da stane nejzin del. Denes e mo{ne te{ko, re~isi nevozmo`no, procentualno da se odredi etni~kata slika na Makedonija vo rimskiot period . Sekako deka najgolemiot del vo klasi~no i elinisti~ko vreme go so~inuvale Pajoncite i Makedoncite. Pomalku naseleni bile delovite Makedonija so Penesti, Brigi, od elinisti~ko vreme so Dardanci, Trakijci. No, tuka bile i doselenicite Orientalci, osobeno vo rimskata epoha, me|u koi i evreite so sigurnost se potvrdeni, potoa Sarmatite, Gotite i u{te mnogu doselenici so razni nacionalnosti. Rimskite legioneri kolonisti imale razli~no poteklo: {pansko, sirisko, severnoafrikansko, dalmatinsko, italsko. Na krajot na anti~kata epoha vo Makedonija site ovie narodi bile ve}e pretopeni vo edna homogena etni~ka struktura poznata kako Romei. Ispla{eni pred zastra{uva~kiot probiv na Avarite i Slovenite, golem del od Romeite }e se zasolnat vo sigurnosta na megaplite Solun i Carigrad. No sepak pogolem bil delot od niv koj }e se povle~e vo visokite planinski pazuvi kade {to }e gi pre`ivuva narednite vekovi, glavno so pomo{ na sto~arstvoto kako osnovna stopanska dejnost. Niz sredniot vek Romeite se poznati kako Vlasi, narod koj so te{kotii opstojuval vo planinite, ~uvaj}i gi dlaboko vo svojata svest ranohristijanskite crkovni poraki. Tokmu ova hristijansko ~uvstvo }e go spoi vla{kiot etni~ki element so novodojdeniot slovenski narod, koj vo narednite vekovi }e go prifati hristijanstvoto.
NAZAD DOMA