|
|
NAZAD DOMA |
|---|
Ohrid - grad na bregot na kristalno -bistroto ezero. Dreven i ednovremeno sovremen duhoven, kulturen, prosveten i umetni~ki centar ~ij neprekinat kontinuitet mo`e da se smeta so mileniumi.
Prepoln so tragi na vremeto, svedoci na razni vistini i postoewa, dokazi na mo}, blagosostojba i ubavina. Vistinska riznica, a vo nea - edno od najskapocenite bogatstva - ohridskite ikoni, kako nadvore{ni i vidlivi znaci na vnatre{nata i duhovnata milost.
Sozdadeni vo podolg vremenski period, raspnat pome|u 11 i 19 vek tie se tuka, pred nas, da ni ja prenesat bo`estvenata milost i da ni ovozmo`at, preku setilata, da dopreme do duhovnoto, do zamislenata vozvi{enost nebeska.
Poedini primeroci od ohridskite ikoni, pokraj sinajskite, atoskite i ruskite, spa|aat vo redot na najgolemite dostignuvawa na vizantiskiot i slovenskiot ikonopis. Tie uka`uvaat na razvienoto estetsko ~uvstvo na nivnite tvorci i nara~ateli, kako i na visokoto kulturno i umetni~ko ramni{te na sredinata vo koja nastanale ili bile doneseni.
Razvojot na ikonopisot vo Ohrid, negovata zasilena ili namalena produkcija, izdignuvawata ili padovite vo kvalitetot, mo`e da se sledi niz pove}e hronolo{ki i stilski razdobja.
Najstarite ikoni, onie od 11 vek, ja nosat vo sebe osnovnata idea na svoite tvorci, a toa e - potencirawe na dlabokata religiozna poraka i istovremeno sozdavawe na pogolema distanca pome|u vernicite i nivnite ideali. A seto toa predadeno preku mirnite, frontalni i napati neprirodni stavovi na svetite lica.
Ikonite Sv. Vasilie Veliki i Sv Nikola i ^etiriest Sevastiski ma~enici, koi ne samo {to se edni od najstarite ohridski ikoni, tuku se i od najretkite vakvi pretstavi vo vizantiskoto slikarstvo i mu pripa|aat na ovoj stilski period.
Na prvite decenii od 12 vek pripa|aat dvete golemi ikoni so pretstavi na Bogorodica(od Blagove{tenieto) i Arhangel Gavril(od Blagove{tenieto). Ovde ve}e se ~uvstvuva edna rafiniranaelegancija vo crte`ot i vo kompozicijata so se poprisutniot graficizam vo tretmanot na likovite, svojstven za epohata na Komnenite.
Novite likovni struewa, naso~eni prvenstveno kon re{avaweto na problemite na svetlinata i plasti~nosta na formite, se nadopolnuvaat so sodr`inata na vnatre{niot `ivot na svetitelite, a odnosot kon nastanite od dale~nata istorija na hristijanstvoto stanuva poblizok i porealisti~en.
[irokiot tretman na plasti~nosta na freskite mo`e jasno da se sogleda kaj ikonata Isus Hristos na arhiepiskopot Konstantin Kavasila od 1262/63 godina, a so mnogu bliski re{enija e slikana i poznatata litiska ikona so pretstava na Bogorodica Odigitrija od ednata i Raspetieto na drugata strana, od vtorata polovina na 13 vek.
Najvisok domet vizantiskoto slikarstvo dostignalo vo periodot nare~en Renesansa na Paleolozite, spored dinastijata koja so svoeto dolgo vladeewe (1261-1453) i dala beleg na celata epoha.
I pokraj toa {to vizantiskiot 14 vek ne ja izmenil su{tinata na svojot likoven izraz, osnovnite te`bi, u{te od osumdesettite godini na 13 vek, se pove}e navleguvale vo strukturata na slikata davaj}i i eden sosema nov karakter. Sna`noto vlijanie brzo se {irelo od vizantiskite carski rabotilnici i bilo {iroko prifateno od slikarite i nara~atelite {irum siot ortodoksen svet.
Nekolkute vistinski remek - dela me|u ikonite od po~etokot na 14 vek vo potpolnost gi ilustriraat promenite koi so sebe go nosat vkusot na novoto vreme. Edna od najubavite me|u niv sekako e litiskata ikona so pretstava na Bogorodica Psihosostrija na ednata i Blagove{tenieto na drugata strana.
So isti kvaliteti, no so ne{to pomeka obrabotka, e i drugata dvojna ikona - Hristos Psihosostis so Raspetieto.
Edna grupa mali ohridski ikoni od istite godini poka`uva kolku intimniot karakter na umetnosta od ovie godini bil istaknuvan na prv plan.
Tuka se :
koi se ne{to poheterogeni vo obrabotkata.
Od sredinata na vekot se dvete, najgolemi spored dimenziite, ikoni Isus Hristos Pantokrator (Sedr`itel) i Bogorodica Psihosostrija koi, sudej}i spored identi~nite stilski obele`ja, uka`uvaat na rakata na ist umetnik.
Zaemnata zavisnost na stilskite sva}awa, karakteristi~nite poedinosti na lokalnite svetiteli kako {to se Sv Kliment i Sv Naum, retkite, no sepak upotrebeni slovenski natpisi - seto toa uka`uva na postoeweto na ohridski slikarski rabotilnici.
Edinstveno delo od krajot na 14 vek, koe po svojata umetni~ka vrednost izrazito otskoknuva nad site drugi od toj period e litiskata ikona so pretstavi na Sv Kliment i Sv Naum. Slovenskite svetiteli se pretstaveni vo ikonografski oblik voobi~aen vo ohridskoto slikarstvo od 14 vek.
Po padot na Ohrid pod turska vlast (1395), umetni~kata aktivnost ne prestanala vedna{. Traela u{te izvesno vreme za da se prekine potoa odedna{, so izumiraweto na generacijata slikari vospitani vo sloboda, generacijata koja tvorela i so pomo{ na umetnicite od pogolemite gradski sredi{ta.
Duri podocna, vo 16 i 17 vek, a osobeno vo 19 vek, preku aktivnosta na zografite Konstantin i Di~o, povtorno ne{to se slu~uva vo ikonopisot, no ve}e bez uslovi i izgledi za dostignuvawe na onie visoki kvaliteti, tolku voobi~aeni za Sredniot vek.
Slikarstvoto od ovoj period pretstavuva samo dale~en odek na dostignuvawata
od predhodnite epohi. Slikarite - naslednici na golemite umetnici, otse~eni od `ivotnite
tekovi i bez izgledi za idnina, nemale pove}e {to da ka`at, isto onaka kako {to
nekoga{ i poetot peel:
Vo galerijata na ikoni vo Ohrid u{te silen vpe~atok ostavaat i slednite ikoni:
|
|
|
NAZAD DOMA |
|---|