Kratovo

Istorijata na gradot Kratovo zapo~nuva u{te od postarite vremiwa.

Rimjanite go vikale Kratiskara i bil poznat kako gradska naselba kade {to naselenieto se zanimavalo isklu~ivo sso rudarstvo. Gradot i negovata neposredna okolina bile mo{ne poznati po rudnoto bogastvo. Za `ivotot na Rimjanite vo ovoj grad ni svedo~at mnogubrojnite slu~aajni naodi na rimski grobovi,moneti, pitosi i dr.

Kratovo, kako gradska naselba, go prodol`uva `ivotot i za vreme na Vizantiskoto cartvo. Vo toa vreme gradot se vikal Koritos ili Koriton. Arapskiot geograf Idrisi, koj li~no gi obikolil mestata okolu Kratovo, a i samiot grad, veli deka Koritos vo 1153 godina bil va`en trgovski centar. Trgovijata bila glavno od ra~no izraboteni predmeti od zlato, srebro i bakar. Vo 1282 godina gradot potpadnal pod vlasta na srpskite feudalci, a toa e vreme koga bile dovedeni iskusnite rudari Sasi, za da gi obnovat rudarskite okna vo Kratovo. Raznite patepisci zabele`uvaat deka trgovijata na gradot bila mnogu razviena so okolnite gradovi, a osobeno so Dubrovnik.

Bogastvoto na gradot Kratovo i negovite rudnici go privleklo vnimanieto na turkite zavojuva~i. Spored tusskite izvori sultanot Murat Prvi, koga mar{iral so svoite vojski kon Kosovo, vo 1389 godina pominal preku Kratovo za da go vidi pro~ueniot grad so zlato i rebro. Ne pominalo ni edna godina, a Kratovo bilo prezemeno od sultanot Bajazit.

@ivotot na gradot prodol`il i za vreme na Turcite. Trgovijata so zanaet~iski proizvodi prodol`ila, a glavni kupuva~i bile dubrov~anite, koi doa|ale tuka so kamili. I za vreme na turskoto vladeewe, rudnicite vo Kratovo ostanale vo privatni race. Vo 16 vek se spomenuvaat bra}ata Pepi}i, kako zakupci na kratovskite rudnici, a osobeno knezot Dimitar Pepi}. Toj bil ugleden i polunezavisen gospodar na kratovskite rudnici. Eden patepisec, po ime K.Zeno, zabele`al deka vo 1550 godina, Kratovo e bogato so rudnici od koi se vadelo zlato, srebro i dr, {to zna~i eksplotacijata prodol`ila i vo sredinata na 16 vek. Ponatamu toj zabele`uva deka vo Kratovo se kovale moneti so likot na Sulejman vtori i Selim vtori. Na monetite stoela i oznakata K, signitura za gradot Kratovo, ako mesto kade se kovaat pari. godi{niot prihod na sultanot od kratovskite kovalni na moneti bil nad 70.000 zlatnici.

Vo 17 vek patepiscite: Evlija ^elebija i haxi Kalfa pak go spomnuvaat Kratovo kako grad vo koj se kovaat moneti. tie davaat u{te nekoi podatoci za ovoj grad. Velat deka kratovo vo toa vreme imalo:800 ku}i, 359 du}ani, 20 xamii, medresi, te}iwa, amami,~e{mi, {koli itn.

Kazanxiskite proizvodi bile na glas niz celiot Balkanski Poluostrov, a bakarot od kratovskite rudnici bil podobar od onoj vo Bosna i Mala Azija. Ku}ite vo gradot bile dvokatni-amfiteatralno rasporedeni po kosite strani na ridi{tata, zbieni edna do druga. Kratovskata Reka go delela gradot na nekolku maala, no tie bile povrzani so solidni kameni mostovi. nad dvokatnite ku}i so ubavi fasadi, od tipot na na{ata stara gradska arhitektura, visoko se izdigale sedum do osum kuli i mnogubrojni xamii so minariwa.

Po Avstro-ungarskata vojna od 1689 do 1690 i Karpo{ovoto vostanie, gradot bil opusto{en, a rudarskite okna zatvoreni. Do obnova na rudnicite do{lo duri vo po~etokot na 19 vek(1805), koga rudnicite bile zemeni pod zakup na Ali-beg-mejdexija. Vo 1836 godina, patopisecot Ami Bue, beli deka gradot ima okolu 56.000 `iteli, i deka vo nego rabotele samo dve pe~ki-topilnici., koi bile vo lo{a sostojba. No,sepak, topeweto na ruda, makar i vo mali koli~estva za razlika od porano, prodol`ilo s# do 1882 godina koga Turcite, nemaj}i rabotna raka, so sila go terale naselenieto da kulu~i po rudnicite i topilnicite. Vo toa vreme, ne mo`ej{i da go podnesuva lo{iot odnos i eksplotacijata, za{to gi terale da rabotat denono}no, narodot masovno se ieluval. Do krajot na 19 vek, brojot na naselenieto se svel na 1900 Makedonci. nekoga{nata najubava i `iva ~ar{ija, poznata so kujunxiskite rabotilnici, zamrela, a izbeganite kratov~ani ostanale so spomenite od ubaviot grad.

NAZAD