Debar
Gradot se nao|a vo jugoisto~niot
del na Debarsko pole, vo blizina na ustieto na rekata Radika vo Crn Drim,
i e raspolo`ena na padinite na planinata Kr~in. Prvpat se 
spomenuva
pod imeto Debarus vo Ptolomejovata karta koja datira nekade od sredinata
na 2 vek. Vo povelbata Valsilie Vtori vo 11 vek se spomenuva kako mesto
koe pripa|a na eparhijata na bitolskiot vladika. Vo po~etokot na 12 vek
(1107 godina), Debar dobiva svoj episskop. Kako gradska naselba go spomenuva
i Akropolit (vizantiski pratenik) vo 1257 godina. Vo 1283 godina gradot
potpa|a pod vlasta na srpskiot kral Milutin koj debarskata eparhija ja
priklu~uva kon Pe}kata Patrija{ija.
Vo 1449 godina Debar potpa|a pod turska vlast. Patopisecot Feliks Petan~evi} vo 1502 g. go spomenuva Debar kako mo{ne naselen grad. Vo 17 vek haxi Kalfa go spomenuva pod ime Debra i Dibri, koj od Carigrad e oddale~en sedumnaeset dena i se nao|a me|u Ohrid, Ki~evo i Tetovo.
Gradot Debar izrasnal kako gradki centar so doa|aweto na Turcite, koga stanal va`en krstopat za pro{irenata teritorija na turskoto carstvo, koe se prostiralo do Jonsko i Jadransko more. Preku Debar pominuvale kirajxii od Albanija, koi svoite stoki gi prodavale vo vnatre{nosta na Balkanskiot polustrov. Toa pridonelo gradot da se razvie vo zanaet~iski centar, centar za razmena na stoki, za prestoj na kirjaxii i trgovci. Se izgradile anovi, i se formirala ~ar{ijata so golem broj du}ani i zanaet~iski rabotilnici. Gradot dobil odbeje`je na tipi~no tursko - orientalen grad, so krivi i tesni ulici i }orsokaci, dodeka ~ar{ijata go zazela sredi{niot del od gradot, i vo nea bil naso~en celiot ctopanski i javen `ivot. Se izgradile, a i denes se so~uvani izvesen broj na ku}i, vredni po svojata arhitektura, vnatre{niot raspored na prostoriite vo koi se vgradeni dolapi, minderlaci, oxaci, amanxici, rezbani tavani i vrati, frofilisani deveni op{ivki na fasadata, ~ardacite i odaite.
Prvobitniot i najverojatno srednovekoven del na Debar poslu`il kako jadro za razvitokot na maaloto Varo{, go zazema severoisto~niot del na gradot na padinata na Kr~in. Ova maalo bilo sekoga{ naseleno o pravoslaavni slovenski rodovi. So doa|aweto na Turcite, ju`no od maaloto Varo{, se formira Hun}ar maaloto. Imeto go dobilo po Hun}ar xamija koja e izgradena vo 1454 godina. Vo ova maalo postoele dva amama.
So novi doeluvawa se formiraat i: Vakuf maalo, Bajram - beg maalo, Tikvarce, Dolna maala i Kova~ maala.
Pome|u Dolna maala i Hun}ar i Bajram-beg maala se formirala ~ar{ijata.
