Osobenostite na dramati~nata istorija na makedonskiot narod gi uslovija karakteristikite na razvitokot na seta negova nacionalna kultura. Po bleskaviot rascut na srednovekovnata makedonska likovna umetnost , nastapi petvekovnoto ropstvo pod Otomanskata imperija. Vo toj mo{ne te`ok istoriski period dojde do zna~itelno opa|awe na crkovnoto likovno tvore{tvo vo Makedonija. Toa toga{ mo`e{e da se razviva samo vo stesnatite ramki na provincijaliziranite formi na postvizantiskata religiozna umetnost. Me|utoa , za razlika od nekoi drugi podra~ja , vo Makedonija ne postoi posledovatelen stilski razvitok od renesansata do impresionizmot i potoa. Taka i nekoi varijanti na stilski likovno nerazvien , provincijaliziran barok , i toa prifateni posredno , preku Sveta Gora , se ~ustvuvaat vo makedonskata umetnost duri vo XIX vek. Ottuka i prvite po~etoci na profanoto slikarstvo se javuvaat vo Makedonija kon krajot na minatiot i po~etokot na ovoj vek. Tie se povrzani so ekonomskite i socijalnite promeni vo Makedonija , a osobeno so postepeno formirawe na gra|anskata klasa i gradskata sredina vo istiot toj period. Nesomneno , i probivot na informacii , preku dopirite so sosednite zemji i voop{to so Evropa , pridonesoa da se za~nat nastojuvawa za edno poinakvo razbirawe na umetnosta. Ovie tendencii najizrazito se ~ustvuvaat vo del od tvore{tvoto na dvajcata posledni zografi. Dimitrie Andonov - Papradi{ki (okolu 1858 - 1954 god.) obedinuva vo svojata li~nost posleden zograf i prv gra|anski , lai~ki slikar vo Makedonija. \or|i Zografski (1870 - 1945 god.) be{e vtoriot makedonski zograf koj nastojuva{e da bide i svetoven slikar. Bez ogled na spomnatata izvesna povrzanost na na{ata prva predvoena generacija so poslednite zografi , nivnoto vistinsko obrazovanie i likovni koncepcii se sosem razli~ni od tvore{tvoto {to neposredno im prethode{e. Vsu{nost , po~etocite na sovremenoto makedonsko slikarstvo mo`e da se postavata me|u 1920 i 1930 godina. Vo toj period osobeno se zna~ajni samostojnite izlo`bi na Dimitar Pandilov Avramovski i Lazar Li~enoskivo 1927 , na Nikola Martinoski i Li~enoski vo 1929 godina. Po~nuvaj}i od 1930 god. likovnata umetnost vo Skopje dobi pogolem intenzitet. Spored brojot na samostojnite izlo`bi vo Skopje i drugite mesta na biv{a Jugoslavija , kako i nadvor od nea , najaktivni bea Martinoski i Li~enoski.

Sepak , razvitokot na makedonskoto likovnoto tvore{tvo vo predvoeniot period ne mo`e da se razgleduva kako ednovremenoto tvore{tvo vo drugite likovni sredini. Taka , te{ko e grupiraweto na makedonskite slikari vo pogolemi stilski grupi. Pri~inata e nivniot mo{ne mal broj i nivnite izdeleni tvore~ki nasoki , iako tuka postojat ednovremeno i dosta tematsko - stilski bliskosti. U{te vo predvoenoto makedonsko slikarstvo se javija oddelni stilski nastojuvawa na makedonskite umetnici {to zna~ea obid za povrzuvawe so nacionalnata sredina , razbrana kako zemja , narod , kultura i umetni~ka tradicija. Po osloboduvaweto se otvoreni mnogu institucii od golemo zna~ewe za makedonskata likovna umetnost. Vo toj period , naj~esto obrabotuvana tematika vo slikarstvoto be{e povrzana so Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata. Po rezolucijata na Informbiroto (1948) i po niza zna~ajni politi~ki i op{testveni promeni vo Jugoslavija vo narednite godini , dojde do se pogolema demokratizacija vo site sferi na op{testveniot `ivot. [estata decenija e vreme vo koe niza nastani i ostvaruvawa go izmenija tekot na razvitokot na sovremenoto makedonsko slikarstvo ; toa se godini na korenita preobrazba na negovata fizionomija , {to ovozmo`i natamo{en podem na ovoj del od makedonskata kultura. Sovremenata makedonska umetnost vo periodot 1960 - 1973 za~ekoruva posmelo napred , naporedno so site onie aktuelni dvi`ewa {to sozdavaat edinstvena panorama na likovnite tendencii ... nadvor od tesnite ramki na regionalnata ikonosfera. Vo ovie godini bea organizirani pove}e monografski i retrospektivni izlo`bi na umetnici od predvoenata i od srednata povoena generacija. Sledniot period , od osumdesettite godini do denes , vo Makedonija se pojavuvaat u{te niza mladi i kvalitetni likovni umetnici , koi go izdigaat likovnoto tvore{tvo na mnogu visoko nivo. Zabele`livo e deka vo sovremenoto makedonsko slikarstvo oddelni pojavi vo svetskata umetnost naj~esto dobivaat nekoi posebni modaliteti , usloveni od poinakvi ideolo{ki , filozofski , estetski i socijalni pretpostavki za nivnata uloga vo Makedonija. Poradi toa , povrzanosta so svetot za makedonskite umetnici zna~i ne samo pasivno prifa}awe , tuku i kriti~ko odnesuvawe sprema nego : ona {to se usvojuva da ne bide samo "estetska kontaminacija" so tu|oto , tuku odbirawe vo nego ona {to navistina soodvetstvuva na na{ite aktuelni istoriski potrebi , na celosnoto osmisluvawe na makedonskoto nacionalno bitie , a preku toa sozdavawe na avtenti~ni dela {to }e bidat del od likovnoto tvore{tvo na svetot.