Odamna , u{te vo 1916 godina , golemiot vizantolog Gabriel Mie , osoznovaj}i ja posebnosta na slikarstvoto vo Makdeonija , narekuvaj}i go slikopisna riznica od op{to vizantisko zna~ewe , go vovede poimot "makedonska {kola". Za vreme na dinastijata na romejskite Makedonci , nikade slikite ne ja sledele idejata taka precizno , kako vo `ivopisot osmislen od u~eniot ohridski arhiepiskop Lav. Freskite vo Sv. Sofija vo Ohrid (okolu 1045 godina) , se likovna artikulacija na negovite razmisli , izobraz na negovoto govorewe za pravoto na prvenstvo , za univerzalizmot na pravoslavieto , vo burnoto vreme na raskolot so Zapad. Patot na razvrskata na dolgotrajnite hristolo{ki raspravi za izobrazot na zemnata liturgija dobil likovna osmisla na yidnite sliki tokmu vo Makedonija. Vo dolgiot tekst na gr~ki jazik u{te vo Samoilovata katedrala Sv. Ahil (H vek) bil ispi{an epigramot na Teodor Studit za "trpezata Gospodova kade Hristos katodnevno , opkru`en so angeli - bestelesni , `rtvuva i se (samo)`rtvuva ". Prikaznata prodol`uva vo Veljusa (okolu 1080 godina) i Nerezi (1164 godina) a ikonografski se okon~uva vo Kurbinovo (1164 godina). I `ivopisot od XIII vek donesuva novi temi. Najstarata za~uvana , celosno slikopisno definirana pretstava na Lozata Eseeva e onaa od Bogorodica Mavriotisa vo Kostur. Nabrgu po nea , vo 1271 godina vo Manastir (Mariovo) , povtorno bila izobrazena Hristovata genealogija , so korenot od Esej , drevniot predok na Bo`jata majka. Ovaa tema bila povtorno slikana (Matej~e , okolu 1360 god.) Kon krajot na XIII i raniot XIV vek , pridvi`ena od politi~kata obnova na Carigrad , oslobodena od Latinite , bila i duhovna i umetni~ka prerodba , ne slu~ajno nare~ena renesansa , vo vreme na dinastijata na Paleolozite. Vo ohridskata Perivlepta (1295) , majstorite Mihail Astrapa i Evtihij , najavuvaj}i ja ikonografijata na novoto vreme , naslikale i kompozicii , sosem retki ili isklu~itelni vo vizantiskata umetnost.^estoto pi{uvawe na vizantiskite homili~ari za "nebeskite porti" niz koi pominuva Bogorodica po smrtta ili po Voznesenieto , duri vo Perivlepta e likovno izrazeno. Vo naredniot XIV vek , ovaa poetska metafora stanala rado prika`uvan motiv vo Uspenieto vo mnogu manastiri niz Makedonija. akatistot , poetski sostav od VI vek , koj izobiluva so metafori , bil likovno voobli~en duri vo vtorata decenija na XIV vek : negov najstar poznat prikaz e onoj vo Sv. Nikola Orfan vo Solun. Negovat "popuvarnost" vo Makedonija e o~igledna s# do docniot sreden vek. Neobi~no za ovoj period e neilustriraweo na Stra{niot sud. Iako podatno izobilnite personifikacii , sepak Vtoroto Hristovo pri{esvie ne vleglo vo slikanata programa na golemite ansambli od Treskavec (Prilepsko) do Markoviot manastir (Skopsko). Isklu~ok se ohridskite crkvi : Grigorievata galerija (okolu 1355) i fasadnata pretstava vo Bogorodica Perilvepta (1365).
Zografot Jovan Teorijan , potpi{an na me~ot na Arhangel Mihail kako avtor na `ivopisot na katot od Sv. Sofija vo Ohrid (okolu 1345) , likovno oslimslil , bezdrugo po upatstvata na ktitorot , arhiepiskopot Nikola , mnogukratno zna~ajna celina. Davidovoto pokajanie e sosem retko vo yidoslikarstvoto , kako vpro~em i ilustracijata , delumno za~uvana , na Kanonot na Uspenieto na Bogorodica od Jovan Damaskin. I u~enicite na Teorijan sozdale retka celina , slikaj}i go `ivopisot vo Gligorievata galerija , okolu 1355 godina. Topografijata na spomenicite utvrduva deka ikonografijata na svetite voini kako velmo`i ima makedonsko izvori{te. Pred doa|aweto na Turcite , posleden znamenit na slikarstvoto vo Makedonija e zografot , mitropolitot Jovan. zaedno so brata si , rakovodele slikarska rabotilnica.
