Vlijanija i transformacii vo oblekovnata kultura na Makedoncite

Vo ovoj relativno voop{ten pregled na narodnite nosii vo Makedonija, vo koj se izneseni samo glavnite karakteristiki na narodnite obleki vo pooddelnite etni~ki i predelski celini, mo`e da se sogleda slo`enosta na nivnoto oformuvawe, nivnoto bogatstvo i raznovidnost. Se potvrduva deka narodnite nosii, vo ramkite na celokupnata materijalna i duhovna kultura na makedonskiot narod, se sozdavani vo specifi~ni geografski uslovi i vo posebni istoriski okolnosti. Mo`e da se konstatira deka na ovoj sredi{en del na Balkanot, koj e vrska me|u Evropa, Azija i Mediteranot, raskrsnica na razni etni~ki dvi`ewa i vkrstuvawa na pove}e kulturni vlijanija, doa|alo do mnogu etni~ki simbnozi i kulturni proniknuvawa. Makedonskite narodni nosii, sozdavani na ovoj prostor, vo procesot na transformacijata i prilagoduvaweto na prezemenite kulturni elementi, so tekot na vremeto se razvile vo samostojno narodno tvore{tvo, pri {to procesot na etni~kite simbiozi i pove}eslojnite kulturni proniknuvawa, samo pridonele za nivnoto bogatstvo i raznovidnost.

Tradicionalnite narodni nosii vo Makedonija, so seta svoja raznovidnost i bogatstvo vo obleki, formi, krojki, ornamentika i kolorit, nakit i drugi dekorativni dodatoci se odr`uvale mnogu godini, vo uslovi na patrijarhalen na~in na `ivot, vo organiziranosta na golemite selski semejni zadrugi i vo uslovi na naturalno stopanstvo. Nivniot vrven domen i najmasovna upotreba, sekako, se godinite na XIX i prvite decenii na XX vek. Politi~kite, ekonomskite i socijalnite uslovi vo po~etokot na ovoj vek, se odrazile so promeni i vo narodnite nosii vo Makedonija, re~isi niz celoto nejzino podra~je so razli~en intenzntet.

Narodnite nosii pretstavuvale etni~ko obele`je, odnosno go odreduvale pripa|aweto kon edna op{testvena zaednica, kon edna etni~ka ili predelska celina, sè dotoga{ dodeka bile izrabotuvani vo selskite semejni zaednici kako doma{ni rakotvorbi. Seta rabota okolu doma{nata izrabotka na materijalite za obleka `enata od selo ja podgotvuvala sama. Primenuvaj}i tradicionalni tehni~ki sredstva i tehnolo{ki postapki taa sama go prigotvuvala vlaknoto (volna, len, konop, pamuk) za predewe, predela, bojadisuvala, tkaela i vezela. Pokraj toa, i selskite terzii izrabotuvale obleki za narodnite nosii. So svojot alat tie patuvale od selo do selo i, so odreden nadomest, {iele obleki kako za ma{kata, taka i za `enskata nosija. Vo godinite me|u dvete svetski vojni, koga industriskite proizvodi po~naa da go osvojuvaat na{eto selo, a osobeno od ~etiriesetite godini na XX vek, vo selata sè po~esto se sre}avaat ma{ini za {iewe, a vo gradot specijalizirani majstori - terzii. So tekot na godinite izrabotkata na narodnata obleka sè pove}e se vrzuva so gradot i stanuva sè pobliska do gradskiot na~in na oblekuvawe.

Ovie promeni najmnogu se po~uvstuvale vo predelite okolu gradot Solun, potoa Gevgelija, Strumica, Dojran, a gra|anskata obleka doprela na sever do Taorskata Klisura, po {to selanite dobile naziv gra|ani.

Pe~albarstvoto, kako ekonomska granka vo odredeni regioni vo Makedonija i kontaktite so gradovite vo zemjata i nadvor od nea, isto taka bilo pri~ina za promeni vo narodnata nosija, so vnesuvawe polesni i posovremeni obleki.

Tragi~nite posledici od Ilindenskoto vostanie se odrazile so krupni promeni vo narodnite nosii. Vo pove}e regioni vo Makedonija (Prespa, Kostursko, Lerinsko, Prilepsko, Bitolski Gorni Sela, @eleznik, Ki~evija), vo ovoj period se napu{ta tradicionalnata narodna nosija - onaa bogata nosija so beli obleki, rasko{na svetlo crvena vezbena dekoracija i mnogu nakit, i se zamenuva so ednostavni crni i ne mnogu ukraseni obleki.

Ne od pomalo zna~ewe za promenite vo narodnata nosija se i komitskite akcii vo predilindenskiot period i po nego. Revolucionernite komiteti go organizirale politi~kiot i op{testveniot `ivot, a izdavale i naredbi za na~inot na oblekuvaweto na naselenieto. Tie izdavale i zabrani za izrabotka na skapite delovi od nosijata i upotrebata na nakitot, a za nepridr`uvawe kon zabranite se izrekuvale i pari~ni kazni. Taka narodnata nosija, osobeno na podra~jeto na nivnoto deluvawe, pretrpuva krupni promeni i se javuva so zna~itelno reducirana i osiroma{ena sodr`ina. -

Vo dene{nata sovremenost, tradicionalnite narodni nosii ne go nao|aat svoeto mesto za `iveewe. Novite politi~ki, ekonomski i op{testveni uslovi, raspa|aweto na semejnite zadrugi i sè po~esto povrzuvawe so gradot, se odrazile i vo menuvaweto na `ivotot na naselenieto vo makedonskoto selo. Kako rezultat na silno izrazenata migracija selo - grad, mnogu ridsko - planinski sela ostanuvaat bez svoeto naselenie, a tie {to se poblizu do gradot se novrzuvaat so nego i so negoviot na~in na `iveewe. Upotrebata na tradicionalnata narodna nosija se ograni~uva samo na odredeni obredni i nekoi sve~eni prigodi.