Regionalni odliki i zaemni vlijanija na makedonskiot naroden vez

Makedonskiot naroden vez kako tradicionalen ukras i karakteristi~en element od dekoracijata na narodnata nosija nekoga{ bil {iroko zastapen skoro vo cela Makedonija. Osobeno pa|aat v o~i neobi~noto {arenilo i raznoobraznosta vo vezbenata ornamentika na Zapadna Makedonija, kade {to i relativno najdolgo vreme se za~uvale starite vezbeni tradicii. Pokraj drugite faktori, toa sekako bilo usloveno i od geografskata razdrobenost na ova podra~je na pove}e mali predelski celini so razli~ni etni~ki osobenosti, {to i vo pogled na vezbenata ornamentika na{lo odraz vo golem broj regionalni i lokalni raznovidnosti. Nasproti vezbenoto bogatstvo na Zapadna Makedonija, narodniot vez vo isto~niot del na Makedonija ne samo {to e zna~itelno poslabo zastapen, tuku zaostanuva i po svoite estetski kvaliteti, od druga strana, vo nekoi predeli na ova podra~je, na pr., Radovi{ko Pole, bilo voobi~aeno da se ukrasuva nosijata (ko{ulite i saite) i so tkaeni ukrasi vo razni boi, {to e isto taka stara umetni~ka tradicija. Da napomneme i toa deka takvata dekoracija e poznata kako "vez na razboj", {to upatuva na tesnata vrska me|u dvete tekstilni ve{tini. Inaku, ko{uli so tkaeni ukrasi bile zastapeni i vo nosiite od okolinata na Voden i Razlog, a osobeno bile karakteristi~ni za nosijata na meglenskite Vlasi.

Narodniot vez relativno najbrgu is~eznal po dolnoto i srednoto Povardarje, krai{ta {to imale neposredni vrski so Solun, a {to uslovilo i pobrzi promeni vo na~inot na `iveewe na nivnoto naselenie, pokraj drugoto i promeni vo `enskata nosija. Me|utoa, se znae deka nekoga{ vo Tikve{ i vo okolinata na Veles `enite nosele beli ko{uli ukraseni so vez po rakavite i dolniot del.

Karakteristi~no e deka sekoja predelska celina vo Makedonija se odlikuva so svoja posebna vezbena ornamentika, koja sodr`i vo sebe svoi, specifi~ni stilski obele`ja, izrazeni preku ornament, kompozicija, tehnika i kolorit. Vo toj pogled, ~esto duri i dva sosedni predela imaat sosem razli~na vezbena ornamentika, na pr., Skopska Blatija i Skopska Crna Gora, Dolni i Gorni Polog, Gorna i Dolna Prespa, a ponekoga{ diferenciraweto se odnesuva samo na nekolku sela, duri i na edno selo. Ovie regionalni i lokalni specifi~nosti ne se samo obi~ni vizuelni efekti, tuku se rezultat od izdiferencirani estetski sfa}awa, sozdavani vo zavisnost od etni~ki procesi {to se odigruvale na teritorijata na Makedonija vo pobliskoto i podale~noto minato. So ogled na golemata raznoobraznost i {arenilo, te{ko e da se grupiraat makedonskite narodni vezovi vo pogolemi grupi so zaedni~ki osobini. Iako vezot kako etni~ko obele`je izrazito gi karakteriziral nosiite od oddelnite regioni, sepak toj ne se razvival sekoga{ paralelno so razvojot na samata nosija i se poka`al vo izvesna merka kako podinami~en element. Vo toj pogled neretki se slu~aite dve srodni nosii da se razlikuvaat po svoite vezovi, dodeka nekoi vezovi od razli~ni nosii po izvesni elementi pove}e da se nadovrzuvaat edni na drugi. Primeri za ovaa pojava ni davaat `enskite ko{uli od Skopska Crna Gora i Dolni Polog, koi, vo pogled na nivnata dekoracija, gi povrzuva sli~niot crn plasti~en vez na bela osnova, i pokraj razli~nite nosii na dvata predela; od druga strana, pak, nekolku polo{ki sela pod planinata Suva Gora (^elopek, Miletino, Radiovce, Tenovo i Blace), ~ija{to nosija e donekade srodna so dolnopolo{kata, se razlikuvaat so svojata specifi~na vezbena ornamentika. Nosiite od Prilepsko-bitolsko Pole i Mariovo se razlikuvaat vo mnogu detali, a vo odnos na vezbenata dekoracija poka`uvaat pogolemi sli~nosti osobeno vo karakteristi~nite za dvata predela polneti "pisani" i "grabeni vezovi". Takvi primeri nao|ame i vo vezovite na Gorna i Dolna Prespa, odnosno Dolna Prespa i Lerinska Reka, potoa Stru{ki i Debarski Drimkol so Golo Brdo i dr Ovaa pojava, se razbira, ne e slu~ajna, tuku e posledica od slo`eni etni~ki procesi {to se odvivale vo oddelnite oblasti, a {to pridonele za raznite kulturni pretopuvawa i vo oblasta na vezbenata ornamentika.

Brojnite kulturni vlijanija, osobeno tie {to nastanale kako rezultat bilo od vnatre{nite migracii na naselenieto, bilo od doseluvawata od sosednite ili podale~nite oblasti, se odrazile vo makedonskite narodni vezovi kako vo odnos na forma, tehnika i kolorit, taka i so soodvetnata nivna terminologija. Skoro i nema selo vo Makedonija kade {to izvesni vezovi ne nosat ime po nekoe drugo selo ili oblast, {to go potvrduva nivniot prethoden izvor. Vo Mariovo se sre}avaat vezovi nare~eni "be{i{ki", "staravinsko" vo Prilepsko-bitolsko Pole ko{uli "vrbjanska", "mogilska", "krklinska", vo Ki~evija "vrane{ti~ka", "klenoe~ka", vo Skopska Blatija "dra~evski poli", "gradoe~ko koice" i mnogu drugi primeri vo sklopot na vnatre{nite dvi`ewa. Od druga strana, ne pomalku primeri uka`uvaat i na zaemni vlijanija od pobliski i podale~ni predeli so razli~na vezbena ornamentika, na pr. "crnogorka ko{ula" vo Dolni Polog, "bukovski ko{uli" vo Prilepsko Pole, "rekanska ko{ula" vo Polog, "vla{ko okolno" i "meglenska ko{ula" vo Bitolsko pole i dr. vo "Gornite sela" nad Bitola se nosele t.n. "vrsteni rakai" so vez sli~en na prespanskiot, dodeka vo Prespa bile zastapeni rakavni vezovi so motivi "Bitol~ina" vo Skopska Blatija bila osobeno ceneta ko{ulata nare~ena"|er|evlija", ~ie ime upatuva na nejzinata vrska so bogato vezenata "|er|evajka", kosovska ko{ula-ven~anica. Pome|u dvete svetski vojni kaj krivopalane~kite [opi proniknale od ]ustendilsko t.n. "bawski vezovi", a vo bitolskite sela Ba~, @ivojno i Sovi~, koi po svojata nosija i tekstilna ornamentika pripa|aat kon taa od Lerinsko Pole, se sre}avaat i ko{uli so "gr~kite poli", motivi preneseni od makedonskoto naselenie na gr~ka teritorija. Za podale~noto migrirawe na motivite zboruvaat i nivnite nazivi "debar~e", "ohrit~e", "kratov~e" vo starite trnski vezovi. Na toj na~in vo izvesni slu~ai mo`e da se prosledat i pati{tata na tie me|usebni vnatre{ni i nadvore{ni vlijanija, vo koi od druga strana se gleda i seta slo`enost na nivnata simbioza.

Me|utoa, karakteristi~no e deka skoro site zaemnovlijanija, posebno na ornamentalnite motivi, se prisposobuvale kon lokalnite stilski obele`ja - tehnika, kompozicija ili kolorit, taka {to vezot sepak gi zadr`uval svoite bitni lokalni karakteristiki. Toa osobeno se odnesuva go vezbenite tehniki, koi izgleda poka`ale najgolema otpornost vo procesot na primawe nadvore{ni vlijanija. Edna{ ve}e usvoen na~in na vezewe {to se primil masovno stanal karakteristika za odredeno podra~je i uspeval da se odr`uva niz pove}e generacii. Vo taa smisla i vo pooddale~eni predeli nao|ame pove}e sli~ni ili sosem isti ornamentalni motivi, a koi se diferenciraat po svoite lokalni stilski obele`ja (22 i 70, 75 i 97). 

No, i pokraj golemoto {arenilo i raznovidnost na vezbenata ornamentika od razli~nite oblasti, makedonskiot naroden vez se razvival i oformuval vo ramkite na svoite op{ti stilski karakteristiki. Toa se dol`i, pred sè, na edinstveniot op{t izgled na makedonskite nosii, {to uslovilo i edinstven na~in na oblekuvawe i ukrasuvawe na oblekovnite delovi, osobeno na `enskite nosii. Vezbenata dekoracija na `enskata ko{ula, ~ija tunikovidna forma so nezna~itelni razliki vo krojot e karakteristi~na za cela Makedonija, se sozdavala vo zavisnost od gornite bezrakavni obleki od platno i kla{na (sai, kla{enici), koi pak pridonele za raspredelba na vezot glavno po rakavite i  dolniot del od ko{ulata. Od druga strana, i upotrebata samo na edna, predna skutina, {to ja pokriva celata prednica na ko{ulata, go uslovila razvojot na vezbenata dekoracija pove}e na zadniot del, {to e tipi~no skoro za site makedonski ko{uli. Samo vo nosiite so pokusi skutini vezot na ko{ulite prodol`uval vo istite razmeri i na prednata strana, na pr. vo Polog.  Vo pogled na rakavite, ko{ulite naj~esto se izvezeni od kitkata do lakotot ili duri do ramoto, vo zavisnost od gornata obleka. Vo Lerinska Reka, na pr., noseweto na "}esici" (vid rakavi) nad ko{ulata uslovilo vez "do}esici" na rakavite. Osamen slu~aj se `enskite ko{uli od nekoi polo{ki sela kaj koi nositel na vezot e rameniot del so dva tesni vertikalni veza do kitkata i nabori vo dolniot del (20-21). Po kroj i forma ovie ko{uli se tunikovidni, a po rakavite i nivnata vezbena dekoracija se nadovrzuvaat kon drug tip ko{uli, {iroko rasprostraneti kako na Balkanot, nekoga{ i sega, taka i kaj site slovenski narodi, {to ja sozdalo pretpostavkata za nejzinata pojava i kaj starite Sloveni.