Makedonskiot naroden vez i negovata povrzanost so narodnite veruvawa i obi~ai

Mnogubrojnite narodni veruvawa i obi~ai svrzani so razni momenti okolu vezeweto i samite vezovi, za ~ie sozdavawe i odr`uvawe nesomneno bil potreben eden podolg vremenski period uka`uvaat, na dale~noto poteklo na vezbenite tradicii vo Makedonija. Pred sè, treba da ja istakneme vo narodniot `ivot dlaboko vsadenata tradicija za nosewe vezena obleka, tradicija {to i denes sè u{te igra odredena uloga vo oddelni makedonski krai{ta (Mariovo, Polog, Radovi{ko Pole). Vo prilog na ova zboruvaat duri i onie primeri od ponovo vreme koga, poradi nedostig na materijali za vezewe, ko{ulite po~nale da gi ukrasuvaat so aplikacii od industriski tekstil, koi, makar i vizuelno, go zapazuvaat tradiconalniot na~in na ukrasuvawe (Stru{ki i Debarski Drimkol, Prilepsko Pole). Narodnite sfa}awa za vezena obleka osobeno se odnesuvale na stariot obi~aj za zadol`itelno ven~avawe so vezena ko{ula, za koja cel mo{ne ~esto se slu`ele so za~uvanite nevestinski ko{uli od postarite generacii.

So ogled na zna~eweto i ulogata na vezeweto vo narodniot `ivot, toa se smetalo za neophodna `enska ra~na rabota na koja devojkite se u~ele u{te od detstvo, a samoto u~ewe bilo prosledeno so niza obi~ai i veruvawa {to zadr`ale vo sebe mnogu arhai~ni elementi, na pr. zau~uvawe nad voda ili na buni{te, kult kon sonceto, obi~ai i veruvawa okolu prviot vez i dr. Posebno interesen e nekoga{niot obi~aj, zastapen skoro vo cela Makedonija, naprolet i naesen da se sobiraat devojkite na buni{te zaradi zaedni~ko u~ewe na vez, koe pretstavuva eden izrazit oblik na `ensko zdru`uvawe za zaedni~ka rabota. Vo vrska so ovoj obi~aj, bilo i podigaweto na specijalni primitivni zgradi vo zemja ili na buni{te, nameneti isklu~itelno na mladite devojki za u~ewe na vez, nare~eni "ku}arici" (Skopska Kotlina) ili "zemnik" (Kumanovsko), koi se svrzani so posebni obi~ai i veruvawa, a po svojot oblik i mesto na gradewe potsetuvaat kako na starite slovenski zemjanki, taka i na nekoga{nite dardanski `iveali{ta od pretslovensko vreme.

[to se odnesuva do vrskata na makedonskiot naroden vez so starite obi~ai i tradicii, osobeno vnimanie zaslu`uvaat mnogubrojnite primeri na diferenciraweto po vozrast, obi~aj nasleden u{te mnogu odamna. Vo toj pogled ne samo formite i sostavot na nosijata, tuku i vezot nekoga{ igral zna~ajna uloga kako specifi~no obele`je na edna odredena vozrast, bilo preku ornamentalni formi, boi, ili preku vezbeni tehniki. Izrazit primer za ova nao|ame vo Skopska Crna Gora, kade {to bilo voobi~aeno {tom devoj~e }e po~ne da veze ko{ula "porubaj~e" ili "provezi~ar~e", koja prvpat ja oblekuva na Veligden, toa da se smeta za po~etok na negovoto mominstvo. Ottoga{ sekoja godina nared oblekuva sè pove}e i pove}e vezeni ko{uli, spored eden utvrden red - sledniot Veligden "prekurebrwajka", tretiot "po edan prut" itn., sè dodeka ne ja naveze nevestinskata ko{ula "krstovi", {to zna~i deka ve}e prestanuva mominstvoto. Za razlika od bogato vezenite ko{uli na pomladite, starite `eni nosele obi~no ko{ula "konopwica", malku vezena.

U{te potipi~no e diferenciraweto po vozrast nekoga{ vo Mariovo, vo koe, pokraj drugoto, na{la ssodveten odraz i izvesna erotska simbolika. Devoj~e do okolu devetgodi{na vozrast noselo ko{ula so motivi "ma{ko petle" ({to zna~elo deka e u{te dete- "kako ma{ko"), od 9-11 godini so "jagupovi piliwa" (vo znak deka "se razviva, podmomi~uva"), od 11 do 14 ili 16 godini ve}e zanosuva ko{uli "pred mominstvo", pove}e vezeni - "koren~iwa", "polup~iwa", a koga }e oble~e ko{ula so pogolemi vezovi - "`'toki" ili "korewe", toa zna~elo deka "ve}e e moma". Osven toa, devojki i pomladi `eni nosele pove}e "alovni ko{uli" i vo tehnika "orano" (polne`), dodeka postarite se oblekuvale vo "boraveni ko{uli" (so potemni boi) i vo tehnika "grabeno". Da napomeneme i deka izvesni vezovi, kako na pr. "pisani ko{uli" (so kru`ni motivi), se smetale - so svoite formi - primamlivi za ma{kite pogledi i bilo "sramno" da gi nosi devojka (osven pred brak), so niv nitu se ven~avale nitu zakopuvale, Pa ni oma`eni `eni ne gi oblekuvale vo crkva "na molitva".

Me|u drugite pokazateli {to upatuvaat na odamna vkoreneti vezbeni tradicii vo narodniot `ivot se vbrojuvaat osobeno onie delovi od nosijata {to imale obredna funkcija, kako rezultat na {to se zadr`ale najdolgo vreme i se za~uvale najmnogu arhai~ni elementi. Na prvo mesto posebno vnimanie i interes zaslu`uvaat nevestinskite ko{uli so svoite specifi~ni dekoracii, {to gi diferenciraat od drugite kako "guvealnici", "golemi" ili "crneti ko{uli", redovno najbogato ukraseni so vez, koi davaat ne pomalku mo`nosti za utvrduvawe na razni prastari formi i tradicionalni ostatoci. Stariot obi~aj za naro~no ostavawe nedovezeni delovi zaradi za{tita od lo{i pogledi ili drugi narodni veruvawa, osobeno e primenet na nevestinskata ko{ula. (br. 80).

Diferenciraweto na vezenite ko{uli bilo usloveno i od nivnata primena vo odredeni denovi i obredi, makar i so nezna~itelni razliki vo dekoracijata. Taka, na pr., Mijacite imale ko{ula "tnoka" (nevestinska), "vodarska" (za odewe na voda, prviot den po svadbata), "kola~arska" (za pred gosti, na "skola~i"), "cvetni~arska" (za pri~esna na Cvetnici) itn., {to zboruva za cvrstata vrska na vezenata obleka so tradicionalnite obi~ai. Vo Mariovo nevestata prvpat odi "na ~e{ma" so ko{ula "v'~kata traga" za da ima ma{ko dete, a ponekoga{ za istata cel ja oblekuvala i vo crkva "na molitva".

Zanimliv materijal ni dava vezot i kako posebno obele`je vo slu~aj na `alost, {to ne e redok slu~aj vo Makedonija. Vo Prilepsko-bitolsko Pole i Mariovo, t.n. "grabeni ko{uli" ne gi nosele samo postari `eni, tuku i pomladi lica vo slu~aj na `alost. Osobeno vnimanie zaslu`uva i pojavata na pove}e beli, neispolneti delovi niz vezot, dotolku pove}e {to noseweto bela boja vo slu~aj na `alost bilo poznato i kaj starite Sloveni, a ovaa pojava e poznata i vo sredniot vek vo freskoslikarstvoto na Srbija i Makedonija. Karakteristi~en primer za ovoj star, do denes za~uvan obi~aj ni davaat belite "darkmi" (`enski krpi za na glava) od Gornite sela, ju`no od Bitola, vezeni na edniot vrv so belo - za `alost, so crno i belo - "za pomala `alost", a so crn i {aren vez za drugi priliki.

Me|u najzna~ajnite delovi od nosiite so obredna funkcija spa|aat i makedonskite (bogato vezeni nevestinski "ubrusi" i "sokai" za na glava, koi se ne samo najstarite za~uvani do denes vezeni primeroci od Makedonija, tuku mnogu od niv pretstavuvaat vrvni estetski vrednosti na na{ata narodna umetnost. Iako tie sosem prestanale da se izrabotuvaat u{te kon sredinata na minatiot vek, sè do po~etokot na ovoj vek se odr`uval pove}e ili pomalku stariot obi~aj - ven~avawe so ubrusi i sokai nasledeni od postarite generacii, taka {to neredok bil slu~ajot so eden ist primerok da se slu`ele i pove}e sela. Da napomneme i toa deka po forma, ornamentacija i tehnika makedonskite ubrusi i sokai se povrzuvaat so istovetnite delovi od nosijata na nekoi narodi vo Povol`jeto, ~ija{to o~evidna sli~nost ne mo`ela da nikne slu~ajno i sekako upatuva na mnogu odamne{ni kulturno-istoriski vrski od druga strana, sokaite so svoite oblici (}ulavka i drveni {ipki vo gorniot del) davaat mo`nost za pretpostavka na dale~ni tragi od nekoga{nite ednorogi {apki, rasprostraneti nekoga{ kaj pove}e slovenski narodi, a koi potsetuvaat i na starite frigiski kapi.