Ornamentalnite motivi i simboli~ni pretstavi vo makedonskiot vez

Vo postojaniot proces na podr`uvawe na starite tradicii, prenesuvani od generacija na generacija, se za~uvale do denes i mnogu stari prvobitni formi {to se odnesuva do ornamentalnite motivi, nekoi od koi se pojavile u{te vo predistoriskite kulturi. Razni prastari ukrasni motivi i simboli~ni pretstavi koi se odamna zabele`ani kako kaj najstarite narodi i civilizacii (Egip}ani, Grci, isto~ni narodi), taka i kaj balkanskite starosedelci (Iliri, Trakijci), {to ne ja isklu~uva mo`nosta za pojavata na nekoi od niv i kaj starite Sloveni, se odr`ale do denes kako supstrati i vo makedonskite narodni vezovi, na pr., linearno-geometriski motivi, svastika, meander, Y - motivi, drvo na `ivotot, dvoglav orel i dr.

Pojavata na svastikata, mnogu star i ra{iren motiv, poznat u{te od neolitsko vreme do denes so osnovno zna~ewe na solaren simbol, vo makedonskite vezovi e sosem ograni~ena. Me|utoa, negovata obilna primena na nekoi postari krpi za na glava, kako i na nekoi veligdenski jajca od Makedonija indiciraat za nekoga{nata po{iroka zastapenost na ovoj prastar motiv i vo makedonskite narodni vezovi, dodeka od druga strana damne{ni tragi na svastikata vo makedonskite vezovi mo`eme da barame i vo nejzinite modificirani formi. Posebno karakteristi~na skoro za site makedonski vezovi e pojavata na Y-motivite, poznati isto taka i na predistoriskite kulturi, a koi po svojata geneza se vrzuvaat glavno za motivot svastika.

Poedine~ni tragi kon stari motivi so prvobitna apotropejsko-kultna simbolika nao|ame i denes vo za~uvanite nazivi na mnogu ornamentalni motivi, na pr. "kolo", "vrte{ka", "ognila", "zmiulka", "rogovi", "me~kina stapalka", "pauni", "kow~iwa" (so {est krilja), "korewe", "amajlii", "devojkino oko" i mnogu drugi, dotolku pove}e {to nekoi `ivotni, bilki, razni predmeti i pojavi imale posebna uloga vo narodniot `ivot, obi~ai i veruvawa. Me|utoa, za odbele`uvawe e deka site tie ornamentalni motivi denes go izgubile svoeto nekoga{no simboli~no ili magisko zna~ewe, a go zadr`ale naj~esto svojot ornamentalno-dekorativen karakter ili se povrzale so razni realni pretstavi od sekojdnevniot `ivot.

Izrazita specifika na makedonskite vezovi e osobeno nivnata ornamentika, koja e vidliva prete`no vo geometriska stilizacija. Poretko vo kombinacija so geometriskite motivi se zastapeni i silno stilizirani vegetabilni motivi, dodeka pojavata na zoomorfni i antropomorfni motivi e sosem ograni~ena. ^estopati i ne e jasno {to pretstavuvaat oddelni ornamentalni motivi, u{te pove}e {to vo procesot na nivnoto postojano prenesuvawe od generacija na generacija, od mesto do mesto, tie sŤ pove}e se modificirale i gubele od svoeto prvobitno zna~ewe, taka {to mnogu od niv se pribli`ile do apstraktni geometrizirani formi.

Geometriskite motivi se zastapeni vo svojot naj{irok obem - od najednostavni pravi i cikcak liinii do slo`eni geometriski oblici. Naj~esti se triagolnik, kvadrat, romb, mnoguagolnik, krug, krst i osmoagolna yvezda, bilo da pretstavuvaat ~isto geometriski motivi ili da im se pridava nekoe drugo zna~ewe, na pr., "kolce", "amajli~e", "vrte{ka", "piliwa", "zmiica", "me~kina dira", i dr. , ~ii{to nazivi vo izvesni slu~ai mo`ebi sodr`at vo sebe i elementi na apotropejsko-kultna simbolika. Posebno onie geometriski motivi vo razni svoi oblici, obi~no nare~eni "kolo" ili "kolca", kako i golemata osmoagolna yvezda poznata pod imeto "vrte{ka", tolku karakteristi~na za nevestinskite ko{uli od Prilepsko-bitolsko Pole (76, 82), upatuvaat na svojata nekoga{na vrska so stari motivi {to simbolizirale sonce ili, voop{to, dvi`ewe, vrtewe.

^istata geometriska ornamentika najmnogu e zastapena vo vezovite od Kumanovsko, Skopska Crna Gora, Ki~evija i Pore~e. Krstot, poznat inaku kako ornament u{te vo prethristijansko vreme, zastapen e skoro vo site makedonski vezovi i poka`uva mo{ne golemi raznovidnosti vo stilizaciite (33, 40, 65, 89). Posebno karakteristi~ni za makedonskite vezovi se Y-motivite, naj~esto poznati pod imeto "klu~iwa" ili "kuki" (76, 90, 108), {iroko zastapeni ne samo vo vezot vo site vidovi tehniki, tuku i vo drugite tekstilni delovi od nosijata. Vo Lerinska Reka se karakteristi~ni osobeno za nevestinskite ~orapi, a se poznati pod imeto "ognila" (120).

Od vegetabilnite motivi najmnogu e zastapena mnogulisnata rozeta, geometriski stilizirana, kako i razni drugi stilizirani cvetovi so ili bez lisja, koi pretstavuvaat stilizacija voop{to na cvet, a ne na opredeleno cve}e (58, 59, 101). Poretko se sre}avaat stilizirani laliwa i karanfili (13, 20, 66, 98). ^estopati osmoagolnata yvezda se identifikuva od vezilkata kako cve}e, na pr. "xunxule" vo ohridskite vezovi (48), a ponekoga{ samo imeto indicira na motiv od vegetabilno poteklo, na pr., "{apki" (Prilepsko-bitolsko Pole). I listovite se dadeni pooddelno i {ematizirani, naj~esto ozna~eni so op{to ime "lisje", od koi pak posebno karakteristi~ni se stiliziranite dabovi lisje (80, 82). Najtipi~ni se vegetabiinite motivi za vezovite od Ohridsko Pole i Stru{ki Drimkol, kade se pojavuvaat stilizirani cvetovi so lisje i vetki, obi~no nare~eni "|ul~iwa" (37, 40, 42, 46).

Poretko se zastapeni stilizirani granki, iako e voobi~aeno sekoja pogolema ornamentalna celost {to se reproducira nekolkupati da se ozna~uva kako "vejka" ili "vetka". Vo Mariovo strani~niot vez vo dolniot del na ko{ulite e nare~en so op{to ime "granki" bez razlika na motivite. Vo nekoi od ovie poedine~ni primeri mo`eme da barame dale~ni tragi na starata simboli~na pretstava po poteklo od Istok - drvoto na `ivotot, kako na pr., vo vezovite od Ohridsko Pole (48). Kon ovoj star motiv upatuvaat i nekoi mariovski vezovi, i toj - iako ve}e raspadnat - gi sodr`i osnovnite elementi: nasrede "korewe" i otstrana simetri~no rasporedeni ili konfrontirani motivi "u{atki" i "krilca", koi verojatno pretstavuvaat ostatoci od stilizirani ptici (98).

Poedine~ni ornamenti se nadovrzuvaat na zoomorfni i antropomorfni motivi, glavno po oddelni elementi od figuralni pretstavi ili, pak, po samiot naziv, iako se predadeni vo geometriska stilizacija, {to ne ja isklu~uva i nivnata nekoga{na simbolika, denes zaboravena, na pr., "zmiulka" (21), "zmiica" (15), "pauni" (samo opa{ki, 32), "pile i devojka" (32), "zrcala" (stilizgrani ~ove~ki o~i, 48) i dr. [ematizirana pretstava na dvoglav orel e zastapena najmnogu vo nekoi mariovski i polo{ki vezovi, poznata pod razni imiwa (21), a stilizirani ~ove~ki figuri povrzani vo kolo se sre}avaat, na pr., vo nekoi vezovi od Stru{ki Drimkol (37, 40). Osven toa, ne retki se i razni drugi ornamentalni pretstavi, koi makar i prili~no nejasni, no po izvesni elementi, kako i po nivnata pojava skoro vo nepromenet vid na nekoi postari makedonski vezovi od razni krai{ta na Makedonija, upatuvaat na stari ornamentalni formi, ~ie prvobitno zna~ewe e napolno zaboraveno, na pr., "carei glae" i drugi srodni motivi (20, 22, 70). Od druga strana, raznovidnite, ~estopati isprepleteni zna~ewa, {to vezilkata im gi pripi{uvala na ornamentalnite motivi, vo golema merka go onevozmo`uvaat nivnoto poprecizno grupirawe, u{te pove}e {to i po samiot na~in na vezewe isklu~ivo po `ica tie se geometriski determinirani.

  Folk Costumes   Embroidery applications on the folk costumes   Folk Embroidery  
Ethno - Geographical Map   Gallery of Folk Costumes   Gallery of Embroidery   Search Machine
  Web Authors   Home page   Sources  

I Am A Proud Member Of:

Phenomenal Women Of The Web

  Narodni nosii   Vezbenite aplikacii na narodnite nosii   Narodni vezovi  
Etnogeografska karta   Galerija na narodni nosii   Galerija na narodni vezovi   Ma{ina za prebaruvawe
  Veb avtori   Glavna stranica   Koristeni izvori