Na~in na izrabotka i vezbeni tehniki

materijali

kolorit

tehniki

prilog: pregled i ilustracija na vezbenite tehniki

Od tekstilnite materijali {to slu`ele za izrabotka na delovite od nosijata ukraseni so vez pokraj pamukot, koj odamna se proizveduval vo Makedonija, nekoga{ bile lenot i konopot, poznati kako stari industriski kulturi. Herodot spomenuva deka i Trakijcite ja prigotvuvale svojata obleka od konop. a za upotrebata na len i konop znaele i starite Sloveni. Vo X vek od strumi~kiot kraj se iznesuvalo leneno platno za Carigrad, a i denes vo Makedonija postojat sela, ~ii{to imiwa svedo~at za nekoga{noto odgleduvawe na ovie stari industriski kulturi. Od druga strana, ne samo {to najstarite vezeni primeroci se raboteni na leneno ili na konopeno platno, tuku izvesni vezovi i posebno barale lenen materijal poradi pojakite ni{ki, kako a`urniot vez "~ikme" vo Polog, dodeka vo Ohridsko Pole belite vezeni "~ikmiwa" po ko{ulite do neodamna se izrabotuvale so leneni konci.

Ponatamu i samata tehnologija okolu prigotvuvaweto na materijalite za vezewe sodr`i vidni tradiconalni obele`ja {to poteknuvaat najverojatno od podale~noto minato. Taka, na pr., karakteristi~no e deka skoro vo cela Makedonija do neodamna se upotrebuvale za vezewe t.n. "podavani" ili "pu{tani" konci, sukani i prisukuvani samo so race i bez nikakvi pomagala, koe redovno go pravele po dve devojki, a koe od druga strana uka`uva na eden od najprvobitnite na~ini za dobivawe konci {to se odr`al do denes.

Za vezewe naj~esto se upotrebuvale volneni konci, {to bilo usloveno i od razvienoto sto~arstvo nekoga{ vo Makedonija, a se prigotvuvale na doma{en, tradicionalen na~in od najkvalitetnata volna ("kadelka"). Pokraj volnata, osobeno za prazni~nite obleki, za vezewe bile vo upotreba i svileni konci, a vo nekoi krai{ta vo Makedonija bilo poznato i doma{noto odgleduvawe na svilena buba. Naj~esto bile vezeni so svila sokaite, ubrusite i maramite, a ko{uli so svilen vez najdolgo se odr`ale vo Polog, Debar, Malesija, Ohridsko Pole, Gorna Prespa i Mariovo. Skoro nasekade pove}e ili pomalku vo vezot bila zastapena i srma, osobeno vo Skopska Blatija, Polog, Pore~e, Prilepsko-bitolsko Pole i dr. Od po~etokot na ovoj vek nekade navlegle vo upotreba kupe~ki volneni konci - "fanelki" (Ki~evija), "pre|i~e" ili "od kamila v'lna" (Polog) i dr.

Karakteristi~no za postarite makedonski vezovi e upotrebata na konci oboeni so prirodni sredstva za boewe, poznati u{te na starite Sloveni. Da spomeneme samo deka upotrebata na bro} za dobivawe crvena boja kako najzastapena vo makedonskite vezovi, a ~ija upotreba kaj Ju`nite Sloveni poteknuva u{te od vremeto na nivnata zaednica, doskoro bila {iroko rasprostraneta niz cela Makedonija, koe go potvrduvaat i usnite tradicii. Od druga strana, raznite tehnolo{ki postapki pri narodnoto boewe za~uvale mnogu elementi od primitivnite na~ini na boewe, me|u koi e i osobeno staroto boewe volna za vezewe vo buni{te, do neodamna poznato skoro vo cela Makedonija.

Me|u bitnite odliki na makedonskiot naroden vez e i negovata polihromnost, iako poznavaweto na pove}e tonovi od ista boja, vo granicite na oddelnite oblasti, ne e osobeno zastapeno. Vo koloritot na makedonskite vezovi dominira crvenata boja, koja e osobeno karakteristi~na za mija~kiot vez, vo Prilepsko-bitolsko Pole, Mariovo i dr. Za Debarski Drimkol najtipi~na e portokalovata boja. Pokraj crvenata, najmnogu e zastapena crnata boja, koja e dominantna za vezovite od Skopska Crna Gora i Dolni Polog. Vo kombinacija so ovie dve boi mo{ne ~esto se zastapeni u{te `olto, modro i zeleno, samo kako koloristi~ni efekti. Posebno karakteristi~na e `oltata boja za vezovite, od Ki~evija i @eleznik.

Promenite vo koloritot, koi nastanale glavno poradi upotrebata na industriski boi od krajot na XIX vek, uslovile pogolemi promeni i vo regionalnite specifi~nosti na makedonskite vezovi. Taka na pr., nekoga{nite "alovni vezovi" od Prilepsko-bitolsko Pole izrabotuvani so "staro alovno" - "Prilepsko" (77, 79, 80), se promenile so ("bitolsko alovno" (76, 78), vo @eleznik, namesto "`olto poljansko" (crveno), vleglo vo upotreba "`olto gornoselsko" (limonovo), vo Skopska Kotlina - "topsko `olto" itn. Ovie promeni, od svoja strana, uka`uvaat u{te edna{ na karakterot na me|usebnite vrski vo vezbenata ornamentika na oddelnite predelski celini vo Makedonija.

Karakteristi~na osobenost na makedonskiot vez mu davaat i gusto izvezenite povr{ini, taka {to se ispolnuvaat vo soodvetni boi ne samo ornamentite, tuku i samiot fon. Ponekoga{ beli neizvezeni delovi od fonot gi formiraat ornamentite ili samo nivnite konturi, a poretko za fon na motivite slu`i samoto belo platno. Site vezovi se raboteni so broewe vdol` `icite od platnoto i naj~esto od opa~nata strana.

Najzastapenata tehnika e t.n. "polne`" (goblenska tehnika, kosi bod). Skoro nema kraj vo Makedonija kade ovaa karakteristi~na tehnika za makedonskiot vez, makar i so nezna~itelni lokalni raznovidnosti, ne e poznata. Najprvo so tenok crn, poretko raznooboen konec se obele`uvaat konturite na ornamentite (se "crni", "lozi", "ora", "brazdi", "snove", "veze" i t.n.), a potoa se polnat so raznobojna volna, svila ili srma. Karakteristi~no e za makedonskite polneti vezovi i bodovite da se pru`aat sè vo eden pravec, pri {to isklu~ok pravat samo vezovite od Kumanovsko, Skopska Blatija i, delumno, od Polog.

Me|u najzastapenite tehniki spa|aat i onie so pravi bodovi - "podla~no", "sokae~ko", "kla{ne~ko" i sl. koi poka`uvaat ne{to pogolemi raznovidnosti vo na~inot na vezeweto. Karakteristi~no e deka so ovaa tehnika se vezeni skoro site makedonski sokai.

Krv~iwata, kako osnovna tehnika, se zastapeni samo vo vezovite od Lerinsko Pole, Ki~evija i Pore~e, a vo ponovo vreme i vo Radovi{ko Pole. Inaku, nivnata primena, makar i vo ograni~ena mera, se zabele`uva skoro vo site makedonski vezovi.

Izvesni tehniki kako osnovni se ograni~eni samo na nekoi oblasti, kako mija~kiot a`uren vez "kinatica", debarskiot a`ur "kesme", reljefnite tehniki od Skopska Crna Gora i Dolni Polog, "skorcite" od Debarski Drimkol i "nofteno" od Stru{ko Pole, "pisani" i"grabeni vezovi"od Prilepsko-bitolsko Pole i Mariovo i dr. Posebno interesen e mija~kiot vez, vo koj mo`eme da barame pove}e elementi na stari kulturni tradicii so ogled na pogolemata za~uvanost na mija~kata nosija. Imeno, naselenieto od nekolku mija~ki oazi - S. Ore{e i Papradi{te (Babuna), Smilevo (@eleznik) i Ehloec (Ki~evija), koe migriralo od svojot mati~en predel Mala Reka u{te vo tekot na XVIII vek, blagodarenie na svojata etni~ka `ilavost, ja za~uvalo do denes svojata bogato vezena nosija skoro vo nepromenet vid, a na ~ie sozdavawe i formirawe u{te pred mija~kite migracii bez somnenie í prethodel eden relativno podolg vremenski period.

Za nekoi `enski ko{uli tipi~ni se belite vezovi vo dolniot del, naj~esto vo a`urna tehnika so funkcija na soedinuva~ki {ev, poznati kako "~ikmiwa" (Mijaci, Debarski i Stru{ki Drimkol, Ohridsko Pole, Gorna i Dolna Prespa i Lerinska Reka).