Istoriski pregled i vlijanija vrz makedonskata vezbena tradicija

Denes e te{ko da se zboruva za makedonski narodni vezovi vo najdale~noto minato. Nedostigot od pove}e materijalni ostatoci i postari pi{uvani izvori, kako i dosega{nite istra`uvawa i razvojot na naukite od ovaa oblast - ne dozvoluvaat celosno sledewe na razvojniot pat na vezbenata umetnost niz vekovite, tuku ovaa stara kulturna pridobivka mo`e samo vo najop{ti crti da se prosledi niz nejzinata istoriska retrospektiva.

Starite Sloveni, spored misleweto na L. Niderle, bez somnenie nosele obleka ukrasena so vez od raznobojni konci. Toj istaknuva deka ova staro umeewe, {to im e poznato i na mnogu narodi na prvobiten stepen od kulturniot razvoj, ne mo`e da ì se ospori nitu na starata slovenska kultura, dotolku pove}e {to vezeweto go poznavale i razni okolni narodi vo toa vreme (Grci, Rimjani, severni i isto~ni narodi). Osven toa, spored svedo~eweto na Prisk, u{te vo V vek vo dvorot na Atila "varvarki" (t.e. Slovenki), zaedno so negovata `ena, vezele obleka so raznoboen vez a podocna Herbord soop{tuva za vezeni ko{uli kaj nekoi Sloveni. Od druga strana, Niderle podvlekuva deka i slovenskata vezbena umetnost, takva kakva {to ja dostignale nekoi slovenski narodi do XIX vek, poka`uva tolku visok stepen vo ova umeewe, za koe sekako bilo potrebno mnoguvekovno iskustvo, eden dolg razvoen pat.

Imaj}i predvid deka vezot im bil poznat i na starite Sloveni, mo`eme da pretpostavime deka i brojnite slovenski plemiwa {to se naselile do VII vek na celata teritorija na Makedonija mo`ebi donele so sebe i ne{to od svoeto staro vezbeno umeewe. Doa|aj}i na Balkanskiot poluostrov vo nezadr`livi naleti, tie go potisnale staroto balkansko naselenie, no vo procesite na etni~kite zaemnoproniknuvawa usvoile od nego mnogu kulturni elementi. Ova sekako se odnesuva i za nosijata, koja inaku od site pojavi na materijalnata kultura najmnogu i najlesno podle`i na razni vlijanija i promeni. No toa ne zna~elo i bitna promena ili napolno is~eznuvawe na starite kulturni tradicii. Vo takvi sudiri na dve ili pove}e kulturni vlijanija ~esto prevladuvale onie elementi {to na dvete kulturi im bile zaedni~ki, duri i isti ili sosem sli~ni.

Poznato e deka starite Sloveni u{te vo svojata prvobitna tatkovina upotrebuvale eden vid lenena obleka ukrasena so vez - "sraka" {to do{la kaj Slovenite pod rimsko vlijanie, a koja Niderle ja povrzuva so starobalkanskata "tunica dalmatica". Ovaa tunika mu bila osnovna obleka na balkanskoto naselenie, u{te pred doseluvaweto na Slovenite, i isto taka bila ukrasena so vez {to go potvrduvaat i nekoi arheolo{ki naodi. I do denes na celata teritorija na Makedonija se odr`ala kako osnovna obleka `enskata tunikovidna ko{ula, bogato ukrasena so vez koja po svojata forma i dekoracija e mo{ne stara i sodr`i elementi kako od starata balkanska, taka i od starata slovenska kulturna tradicija.

Nastanuvaj}i se vo sredi{niot del na Balkanskiot poluostrov, kade {to so vekovi se vkrstuvale razni etni~ki i kulturni struewa, makedonskite Sloveni rano popadnale pod neposrednoto vlijanie najprvin na elino-rimskata kultura, a podocna pod silnoto vlijanie na vizantiskata civilizacija i, preku nea, na isto~nata kultura. Dekorativnata vizantiska nosija sekako bila privle~na za balkanskite Sloveni i verojatno prvin ja prifatile bogatite sloevi, no podocna izvesni formi vo oblekuvaweto usvoile i {irokite narodni masi. Balkanskite Sloveni osobeno gi privlekuvale dekorativnite vizantiski zlatni, svileni i purpurni tkaenici, do koi doa|ale preku trgovija, so pqa~ka, podaroci, duri i so razmena na vizantiski zarobenici. Ovie bogato ukraseni tkaenici, ~ie proizvodstvo vo Vizantija vo vremeto koga do{le Slovenite go do`ivuva svojot rascut, mo`no e da mu poslu`ile na slovenskoto naselenie kako izvori za novi formi vo dekoracijata na negovata obleka, makar i so svoi sopstveni, poskromni materijali i sredstva.

So doa|aweto na Turcite na Balkanot, vo nosiite na balkanskite Sloveni najmnogu prodiraat orientalski elementi, iako i pred svoeto doseluvawe starite Sloveni doa|ale vo kontakt so razni aziski narodi, {to verojatno i{te toga{ uslovilo izvesni orlentalski vlijanija vo nivnata obleka, koi podocna u{te pove}e se zasilile na Balkanot, preku Vizantija. Makar {to ovie orientalski elementi, osobeno vo vremeto na turskoto vladeewe, prodirale pove}e vo gradskata obleka, sepak i vo nosiite na selskoto naselenie se ~uvstvuva nivnoto vlijanie, osobeno vo odnos na materijalite, boite i na~inot na ukrasuvawe, koe go potvrduva i novoprimenata terminologija.

Pi{uvanite izvori od sredniot vek, kako i bele{kite na raznite patopisci {to patuvale niz Turcija, iako nedovolno zboruvaat za nosiite na {irokite narodni sloevi na Balkanot, sepak davaat izvesni podatoci i za vezenata obleka na selskoto naselenie. Toa izre~no go potvrduvaat ne samo germanskite patopisci od raniot sreden vek, tuku i podocne`nite patnici od XVI vek {to minuvale niz Srbija, Makedonija i Bugarija. Vo pi{uvanite izvori od sredniot vek se spomenuvaat vo okolinata na Dubrovnik `enski ko{uli "po slovenska moda" (ad modum Slavonescum), za koi Jire~ek pretpostavuva deka bile ukraseni so vez. Me|u patopiscite od XVI vek, Dern{vam precizno ja opi{uva oblekata na `enite vo Srbija i nivnite ko{uli ukraseni po rakavite, na jakata i na gradite so raznoboen volnen vez a Gerlah soop{tuva deka `enite me|u Ni{ i Caribrod nosele ko{uli vezeni na rakavite i na predniot del so crvena, crna i temna volna. Zapadnoevropski patnici, na pat za Carigrad, vo toa vreme zabele`uvaat kaj bugarskite selanki beli ko{uli od debelo platno, no ukraseni so ubavi vezovi od raznobojna svila, a vo opisite i ilustraciite na Ve~elio e prika`ana i Makedonska nosija so obleka vo vid na ko{ula, bogato ornamentirana po jakata i gradite.

Fragmentarnite podatoci za vezenata obleka na Slovenite od najstarite vremiwa do denes, respektivno i za onaa na makedonskite Sloveni, iako nedovolni da se utvrdi karakterot na toj vez vo izminatite periodi, sepak davaat izvesni osnovi za da mo`eme da zboruvame za edna odamne{na vezbena tradicija i za izvesen kontiniitet vo odr`uvaweto na ovaa stara kulturna pridobivka. Od druga strana, i samiot makedonski naroden vez kakov {to se zadr`al vo makedonskite nosii niz celiot XIX vek pa sè do prvite decenii na HH vek, za~uval i golem broj arhai~ni elementi, koi davaat {iroki mo`nosti za potvrduvawe na negovoto odamne{no poteklo ili za nekoi prvobitni etapi od negoviot razvoj. Toa se odnesuva kako na izvesni tehnolo{ki postapki okolu vezeweto i nekoi postari formi na vezbenata dekoracija, taka i na nivnata tesna povrzanost so odamne{nite tradicii, obi~ai i veruvawa, koi od druga strana go karakteriziraat vezot ne samo kako estetski fenomen, tuku i kako poseben element od narodnata duhovna kultura, so svoja opredelena funkcija i zna~ewe.

I samite vezbeni tehniki vo makedonskiot naroden vez pretstavuvaat bogat kulturen inventar za utvrduvawe na nivnata vrska so najstarite kulturi, za prosleduvawe na pati{tata na tie vlijanija i za osvetluvawe na oddelni momenti od razvojniot pat na ovaa umetnost niz vekovite. Osobeno delovite od nosijata vezeni so krv~iwa i "podla~no", tehniki {to se od edna strana zastapeni skoro kaj site slovenski narodi , a od druga strana, ~ii{to najstari tragi vodat u{te vo staro- egipetskite grobnici, davaat ne pomalku materijal za analogii od ovoj vid.

Izvesni analogii vo odnos na tehnika i ornamentacija mo`eme da barame i vo srednovekovniot umetni~ki vez pretstaven vo razni crkovni obleki i dekorativni predmeti, dotolku pove}e ako se prifati pretpostavkata deka i `eni od narodot vezele crkoven vez vo rabotilnicite na vladetelskite dvorovi, koi verojatno postoele i kaj nas po ugled na carskite rabotilnici vo Vizantija. Mnogubrojnite likovni pretstavi po srednovekovnite freski vo Makedonija, so bogato ukraseni obleki, isto taka pridonesuvaat za utvrduvawe na vrskata so makedonskiot naroden vez, osobeno so ogled na toa {to nekoi delovi od srednovekovnite nosii na povisokite sloevi se zadr`ale kako relikti i vo narodnite nosii. Voop{to, po karakterot na vezbenata dekoracija, makedonskite ko{uli poka`uvaat silen odraz na bogatiot srednovekoven tekstil, {to go potvrduvaat osobeno `enskite ko{uli od Prilepsko-bitolsko Pole i nivnata srodnost vo dekoracijata so razgranetite vezeni borduri, karakteristi~ni za oblekite pretstaveni na srednovekovnite vladetelski portreti. Tragi od vakvi vlijanija nao|ame i vo za~uvanite imiwa na nekoi motivi, na pr. "popov krst" (Skopska Blatija), "ikonite" (Bitolski "Gorni Sela"), "crkveni~ki" (Dramsko), a ovie poslednive i po svojata tehnika poka`uvaat srodnosti so srednovekovniot crkoven vez.

U{te postari kulturni tragi zadr`ale `enskite ko{uli od Skopska Crna Gora, ~ij{to reljefen vez po faktura i stilska kompozicija se nadovrzuva kon tkaenite ukrasi (klavusi) po koptskite tuniki, dodeka vo crnata boja na ovoj vez. Kondakov nao|a ostatoci od nekoga{niot vizantiski purpur od IX i X vek. A da ne zboruvame za analogiite na makedonskiot naroden vez so vezbenata umetnost na drugite slovenski narodi, {to uka`uva na izvesni zaedni~ki po~etoci ili odam-ne{ni vrski i vo oblasta na nivnata tradicionalna dekorativna umetnost, a {to od druga strana e sekako predmet na posebni prou~uvawa.

Ako kon sè ova go dodademe i golemoto ornamentalno bogatstvo vo makedonskiot vez, raznoobraznosta na vezbenite tehniki i celokupnata nivna nomenklatura, kako i vrskata na vezbenite tradicii so makedonskoto usno narodno tvore{tvo, toga{ mo`eme u{te pove}e - makar i bez da navleguvame vo genezata na poedine~nite pojavi i nivnata zastapenost kaj drugite slovenski i neslovenski narodi - da zboruvame vo potkrepa na misleweto za edno odamne{no kulturno nasledstvo i stara umetni~ka tradicija, za ~ie{to formirawe, usovr{uvawe i odr`uvawe do denes sekako bil potreben eden zna~itelno dolg vremenski period i slo`en evolutiven proces.