vovedm

V O V E D

Dokumentite {to ja so~inuvaat izlo`bata "Makedonija niz vekovite" pretstavuvaat sublimiran retrospektiven prikaz na etnogenezata na makedonskiot narod i na politi~kiot, ekonomskiot i kulturniot `ivot vo Makedonija vo tekot na dolg istoriski period, od najstari vremiwa do dene{ni dni.

Izlo`bata e koncipirana vo edinaeset hronolo{ko-tematski celini koi se nadovrzuvaat edna na druga i go prika`uvaat istoriskiot razvoj na makedonskiot narod, jazik, dr`avnost i kultura niz vekovite.

- Na izlo`bata se opfateni slednite periodi:

- Drevna Makedonija (od neolitot do ranoto srednovekovie);

- Srednovekovna Makedonija (IX-XVI vek);

- Makedonija za vreme na turskoto vladeewe (kraj na XIV- po~etok na XX vek);

- Kulturno-nacionalnoto i nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod (XIX - po~etok na XX vek);

- Makedonija za vreme na balkanskite i Prvata svetska vojna (1912-1919);

- Makedonija me|u dvete svetski vojni (1919-1941);

- Makedonija vo Vtorata svetska vojna (1941-1945);

- Pra{aweto za samoopredeluvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod (1940-1949);

- Makedonija po Vtorata svetska vojna (1945-1991);

- Makedonskata pravoslavna crkva i makedonskoto iseleni{tvo (XX vek);

- Republika Makedonija - nezavisna i me|unarodno priznata dr`ava (1991-1996).

Vo prviot del od izlo`bata e prika`an del od arheolo{koto bogatstvo nastanato na teritorijata na Makedonija, po~nuvaj}i od neolitot se do srednovekovieto. Posebno se prika`ani izvorite za razvitokot na anti~kata dr`ava Makedonija i nejziniot podem za vreme na vladeeweto na Filip II i Aleksandar III Makedonski (Veliki).

Na vtoriot del od izlo`benata postavka se prika`ani staroslovenskite i crkovnoslovenskite rakopisi nastanati vo Makedonija (makedonska redakcija), osobeno vo vrska so poznatoto prosvetitelsko delo na bra}ata sv. Kiril i Metodij i na nivnite sledbenici sv. Kliment i sv. Naum. Oddelno e prika`ana makedonskata srednovekovna dr`ava na car Samoil i egzistiraweto na avtokefalnata Ohridska arhiepiskopija.

Dokumentite od tretata celina go prika`uvaat petvekovniot `ivot vo Makedonija za vreme na osmansko-turskoto vladeewe. Tie govorat za socijalno-ekonomskite i politi~kite priliki i za islamskoto kulturno nasledstvo vo Makedonija. Prika`ani se i streme`ite za otstranuvawe na turskata vlast od Makedonija i Balkanot (Ohridskata arhiepiskopija, Karpo{evoto vostanie, Negu{koto vostanie, ajdutstvoto i dr.). Izvorite govorat za pojavata i razvitokot na makedonskata gra|anska klasa i inteligencija, koi stanuvaat predvodnici na osloboditelnite streme`i.

Dokumentite od ~etvrtata celina se odnesuvaat na pojavata i razvitokot na nacionalnata svest kaj Makedoncite, na borbite protiv crkovno-prosvetnite propagandi od strana na sosednite dr`avi, za narodnoto i kulturnoto dvi`ewe {to go zafatilo makedonskiot narod, a se manifestiralo preku barawa za obnova na Ohridskata arhiepiskopija i za slu`ewe vo crkvite i u~ili{tata na makedonski naroden jazik. Opfateni se i literaturnite i didakti~kite dela na makedonskite narodni i kulturno-nacionalni dejci (bra}ata Miladinovi, Prli~ev, @inzifov, Pulevski i dr.) i nivnite obidi da go izdignat makedonskiot govoren jazik na nivo na literaturen.

Kulturno-nacionalnoto dvi`ewe prerasnuva vo nacionalno-revolucionerno osloboditelno dvi`ewe na makedonskiot narod. Toa se manifestira preku nacionalnoosloboditelnite vostanija (Razlove~koto i Kresnensko, 1876-1878), pojavata na Makedonskata liga (1880) i "Lozarskoto dvi`ewe" (1892), a kulminira so sozdavaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija (1893). Prika`anite dokumenti se odnesuvaat na programskite celi na MRO za izvojuvawe avtonomija na Makedonija, na izgradbata i jakneweto na mre`ata na Organizacijata i so~uvuvaweto na nejzinata samostojnost (Del~ev, Gruev, Petrov, Pop Arsov, Haxi Dimov i dr.), na podgotovkite i krevaweto na Ilindenskoto vostanie (Kru{evska Republika, 1903), kako i na posledicite od nego. Prika`ana e i diplomatskata aktivnost na stranskite pretstavnici vo Makedonija i na golemite sili vo vrska so t.n. "makedonsko pra{awe" i reformite vo Makedonija.

Posebno mesto na izlo`bata zazemaat dokumentite koi govorat za definiraweto na makedonskata nacionalna programa vo po~etokot na XX vek, od strana na makedonskata inteligencija (Dedov, Misirkov, ^upovski i dr.). Vo niv se istaknuva posebnosta na makedonskata nacija, jazik i kultura i se predlagaat modaliteti za idno dr`avno konstituirawe na Makedonija.

Pettata celina gi opfa}a dokumentite koi se odnesuvaat na polo`bata i stradawata na makedonskiot narod za vreme na dvete Balkanski vojni i Prvata svetska vojna (1912-1919), koga vrz osnova me|unarodnite dogovori e izvr{ena i potvrdena teritorijalnata podelba na Makedonija me|u sosednite dr`avi. Opfateni se mnogubrojnite apeli i barawa na Makedoncite i nivnite organizacii, upateni do golemite sili i me|unarodnata javnost, so cel sozdavawe na obedineta i nezavisna Makedonija.

Izvorite od {estata celina govorat za nacionalnata, politi~kata i ekonomskata obespravenost na makedonskiot narod pod tu|a vlast (vardarskiot, egejskiot i pirinskiot del na Makedonija pod srpska, bugarska i gr~ka vlast, 1919-1941). Prika`ani se streme`ite i borbite na Makedoncite za izvojuvawe nacionalna i politi~ka sloboda.Niz aktivnosta na VMRO (obedineta), rabotni~koto i komunisti~ko dvi`ewe i na drugi makedonski dru{tva i aktivisti se manifestiraat barawata za priznavawe individualitetot na makedonskata nacija, jazik i kultura, za obedinuvawe na makedonskiot narod i za formirawe na makedonska dr`ava. Prika`ani se avtorite i delata so koi se postaveni osnovite na sovremenata makedonska literatura (Racin, Nedelkovski, Markovski, Vapcarov, Iqoski, Panov, Krle i dr.)

Dokumentite prika`ani vo sedmata celina se odnesuvaat na razvienoto Narodnoosloboditelno i antifa{isti~ko dvi`ewe na makedonskiot narod od site delovi na Makedonija za vreme na Vtorata svetska vojna (1941-1945). Tie govorat za vostanieto na makedonskiot narod, za sozdavaweto na partizanskite edinici i makedonskata vojska, koja kon krajot na vojnata, so sopstveni sili go oslobodi vardarskiot del na Makedonija (denes Republika Makedonija. Prika`ani se i istoriskite dokumenti za konstituiraweto na Makedonija kako federalna dr`ava vo jugoslovenskata federacija i za oficijalizacija na makedonskiot jazik (2 avgust 1944). Izvorite govorat i za razvienoto narodnoosloboditelno dvi`ewe na Makedoncite od pirinskiot i egejskiot del na Makedonija pod Bugarija i Grcija i za nivnata borba za izvojuvawe na nacionalni i politi~ki prava.

Osmata celina ja so~inuvaat dokumentite koi se odnesuvaat na pra{aweto za pravoto na samoopredeluvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod (1940-1949) i za me|unarodnite aspekti na ova pra{awe.

Povoenata izgradba na NR/SR Makedonija (1945-1991), e prika`ana vo devettiot del na izlo`bata. Opfateni se ustavno-pravnite, zakonskite i drugi dokumenti so koi se izgraduva makedonskata dr`ava i razni oblasti od op{testveniot, stopanskiot i kulturniot `ivot. Izvorite govorat i za borbite na Makedoncite od pirinskiot i egejskiot del na Makedonija za nacionalni, politi~ki i kulturni prava (1945-1996).

Desettata celina ja opfa}a dokumentacijata za razvitokot na Makedonskata pravoslavna crkva, koja e vekoven nositel na nacionalnata svest i tradicii, kako za `ivotot i aktivnosta na Makedoncite - iselenici {irum svetot .

Na edinaesettiot, posleden, del od izlo`bata se eksponirani dokumentite za sovremenite procesi i nastani vo Republika Makedonija (1991-1996) i za nejzinoto konstituirawe i izgraduvawe kako demokratska, suverena, nezavisna i me|unarodno priznata dr`ava.

* * *

Osnovata na izlo`bata "Makedonija niz vekovite" ja so~inuvaat dokumentite {to se ~uvaat vo Arhivot na Makedonija. Osven niv, na izlo`bata se prika`ani i dokumenti {to se doneseni od arhivski istra`uvawa vo stranstvo. Zastapeni se i sekundarni izvori, kako {to e makedonskiot pe~at, literaturni trudovi, umetni~ki dela, memoarska gra|a i dr. Izlo`bata e zbogatena so dokumentarno-ilustrativen materijal, koj opfa}a fotografii na zna~ajni nastani i li~nosti, geografsko-istoriski karti, heraldi~ki simboli, statisti~ki podatoci i drug materijal.

Poradi pove}estranoto zna~ewe na izlo`bata (istorisko, politi~ko, kulturolo{ko i sl.) i poradi {irinata na periodot, tematikata i sodr`inite koi{to taa gi opfa}a, se nastojuva{e da se prika`at dokumentite za pozna~ajnite procesi, nastani i li~nosti od podale~noto i pobliskoto minato na makedonskiot narod i Makedonija. Ottamu, se nametna selektivniot pristap vo izborot i obrabotkata na eksponatite za izlo`bata. Golem broj dokumenti koi{to ne se najdoa na izlo`bata, a toa go zaslu`uvaat, }e bidat prezentirani na drugi izlo`bi. Zatoa, izlo`bata nema pretenzii za integralnost i seopfatnost.

Osnovna intencija na avtorskata grupa sostavena od arhivisti vo Arhivot na Makedonija, nau~ni rabotnici-konsultanti i drugi sorabotnici, be{e da se dade zbien presek na kontinuiraniot istoriski, civilizaciski i kulturen `ivot na Makedoncite i Makedonija, preku kombinirawe na istorisko-arhivisti~ki i vizuelno dizajnerski elementi.

So prika`uvaweto na kulturno-istoriskoto bogatstvo na Makedonija na izlo`bata, dokumentirano se doka`uva i se afirmira makedonskoto ime, makedonskata nacija, makedonskiot jazik i makedonskata dr`ava.

Iako na makedonskata po{iroka javnost i e poznat del od prika`anite dokumenti, golem del od niv se prika`uvaat za prvpat i se o~ekuva da predizvikaat zna~itelen interes.

Me|utoa, za po{irokata me|unarodna javnost izlo`bata }e pretstavuva nesekojdnevno soo~uvawe so makedonskoto kulturno-istorisko bogatatstvo i so novi soznanija za Makedonija i Makedoncite. Ottamu, izlo`bata kako kulturen nastan i katalogot za nea, ja imaat funkcijata po{iroko da go prezentiraat i afirmiraat ova kulturno-istorisko bogatstvo.

Komesar na izlo`bata

m-r Ivan Aleksov

Home