EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA
(1945-1996)
Spored Dogovorot od Varkiza (1945), vo egejskiot del na Makedonija makedonskoto ime i jazik povtorno bile zabraneti. Nacionalno-kulturnite pridobivki postignati vo NOV bile negirani. Gr~kite vlasti zapo~nale da sproveduvaat pritisok i teror so cel da go potisnat makedonskiot narod i da go prinudat da emigrira. Makedoncite na ovaa politika davale silen otpor, za~uvuvaj}i go svojot nacionalen identitet i formiraj}i nacionalni organizacii koi ja predvodele borbata (Privremena politi~ka komisija, NOF, NOMS, AF@ i dr.).
Sudirot me|u levite i desnite sili vo Grcija kulminiral so Gra|anskata vojna (1946-1949), vo koja masovno u~estvo zele Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. Od vkupno 35.000 vojnici na DAG, 15.000 bile Makedonci. Nivnoto legendarno herojstvo vo bitkite kaj Vi~o, Gramos i dr. gi prinudilo KPG i Glavniot {tab na DAG da im gi priznaat nacionalnite prava na Makedoncite (1947).
Za vreme na Gra|anskata vojna Makedoncite organizirale kursevi za makedonski u~iteli, otvorile 87 makedonski u~ili{ta so 10.000 u~enici, izdavale vesnici na makedonski jazik ("Nepokoren", "Zora", "Edinstvo", "Borec"), formirale kulturno-umetni~ki dru{tva itn.
Porazot na DAG (1949) predizvikal te{ki posledici za Makedoncite vo etni~ki i politi~ki pogled. Pod pritisok na gr~kite vlasti, 30.000 Makedonci, me|u koi i iljadnici deca, bile progoneti vo NR Makedonija i vo isto~noevropskite zemji. Okolu 20.000 Makedonci go dale `ivotot za slobodata na svojot narod. Mnogu makedonski sela bile sramneti so zemja. Na nivno mesto gr~kite vlasti kolonizirale gr~ko naselenie.
Po 1949 god. Grcija prodol`uva da gi zabranuva makedonskoto ime, jazik i pesna i da gi progonuva Makedoncite. Makedonskiot jazik {to se govori vo semejstvoto, stanuva jazik od vtorostepeno zna~ewe. Na Makedoncite {to emigrirale im se zabranuva vra}aweto vo zemjata i posetata na rodnite ogni{ta i ne im se priznava pravoto na nivniot imot.
Po 1974 god. denacionalizatorskata politikata naiduva na sè posilen otpor. Makedonskiot jazik sè pove}e se koristi vo me|usebnata komunikacija i folklorot i se manifestira makedonskata nacionalna pripadnost. Od 1984 god. dejstvuvaat Dvi`eweto za za{tita na ~ovekovite i nacionalnite prava na Makedoncite od Egejska Makedonija vo Solun, dvi`eweto "Vino`ito" i dr., koi od me|unarodnite faktori i gr~kata Vlada baraat ozakonuvawe na nacionalnite i politi~kite pravata na Makedoncite vo Grcija.
Vo periodot na steknuvawe nezavisnost na Republika Makedonija (1991/92) Grcija go osporuva makedonskoto ime, osporuvaj}i go i nacionalniot identitet i legitimitet na makedonskata nacija. So Privremenata spogodba me|u R Makedonija i R Grcija od 1995 god., Grcija ja priznava nezavisnosta i teritorijalniot integritet na Makedonija so {to e otpo~nat procesot na normalizacija i razvoj na odnosite me|u dvete dr`avi, preku sè poaktivnata ekonomska, kulturna i druga sorabotka.