RAZVITOKOT NA MAKEDONSKIOT JAZIK
Makedonskiot jazik spa|a vo grupata na ju`noslovenskite jazici. Kako negova osnova e zemen govorot na Makedonskite Sloveni od okolinata na Solun od koj vo IX vek bil sozdaden prviot slovenski kni`even jazik - staroslovenskiot. Do po~etokot na XII vek primarna azbuka bila glagolicata, koja toga{ po~nala da se zamenuva so kirilica. Vo toj period jazi~nite osobenosti na teritorijata na Makedonija ja pretstavuvaat makedonskata jazi~na redakcija. Od XVI vek elementite na narodniot makedonski jazik po~nale da prodiraat vo crkovno- slovenskiot. Vo po~etniot period na kulturno-nacionalnata prerodba (prva polovina na XIX vek) se pe~atat prvite knigi na makedonski jazik (J. Kr~ovski, K. Pej~inovi} i dr.).
Kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek potrebata od izdignuvawe na makedonskiot naroden jazik na nivo na literaturen ja istaknuvaat pove}e makedonski nacionalni i kulturni dejci vklu~eni vo krugot na "Lozarite", vo Makedonskata revolucionerna organizacija, a osobeno vo makedonskite kolonii vo S. Peterburg i Odesa (S. J. Dedov, D. ^upovski, K. Misirkov i dr.). Zna~ajna e pojavata na Krste P. Misirkov, koj vo svojata studija "Za makedonckite raboti" (1903) go istaknuva individualitetot na makedonskata nacija i jazik i pravi {iroko zasnovan obid za kodifikacija na makedonskiot literaturen jazik.
Razvitokot na makedonskiot jazik vo XIX i prvata polovina na XX vek go zabavuvale crkovno-prosvetnite propagandi na sosedite. Me|utoa, makedonskiot narod, ne samo za vreme na turskoto vladeewe, tuku i za vreme na podelbite na Makedonija, prodol`il da go neguva i razviva svojot maj~in jazik, koj vo po~etokot na XX vek bil najupotrebuvan jazik vo Makedonija na koj govorele nad 90% od naselenieto. Toj masovno se upotrebuval vo semejstvata, vo me|usebnata komunikacija i na tradicionalnite sobiri.
Pra{aweto za standardizacija i normirawe na makedonskiot jazik e re{eno kon krajot na NOV so formiraweto na sovremenata makedonska dr`ava. Na Prvoto zasedanie na ASNOM (2 avgust 1944) e donesena odluka za oficijalizacija na makedonskiot jazik vo makedonskata dr`ava. Po predlogot na posebna jazi~na komisija, makedonskata azbuka i pravopis se proglaseni za oficijalni vo Makedonija (1945).
Osnovata na makedonskiot literaturen jazik ja so~inuvaat centralnite govori (Veles - Prilep - Bitola - Ki~evo). Makedonskiot pravopis e izgraden vrz fonetski princip. Zna~aen pridones za kodifikacijata i prou~uvaweto na makedonskiot literaturen jazik dale: Bla`e Koneski, Krum To{ev, Krume Kepeski, Blagoja Korubin, Aleksandar Spasov, Todor Dimitrovski, Radmila Ugrinova - Skalovska i dr.
Vo periodot od 1945 godina do denes, makedonskiot literaturen jazik do`ivuva brz razvoj i me|unarodna afirmacija. Toj se izu~uva na univerzitetite vo Republika Makedonija i vo pove}e evropski i vonevropski zemji. Golem broj nau~nici od celiot svet sekoja godina go prou~uvaat makedonskiot jazik na tradicionalniot seminar vo Ohrid.
Makedonskiot jazik kako osnovno obele`je na makedonskata nacija e zastapen vo site sferi na op{testveniot, nau~niot i kulturniot `ivot vo Republika Makedonija i nadvor od nea, pridonesuvaj}i za sestrana afirmacija na makedonskata nacija i dr`ava.