MAKEDONIJA - OD FEDERALNA DO SUVERENA I SAMOSTOJNA DR@AVA
(1945 - 1991)
Po I zasedanie na ASNOM, Makedonija prodol`i da se doizgraduva kako federalna dr`ava vo jugoslovenskata federacija. Vo periodot avgust 1944 - april 1945 god., Prezidiumot na ASNOM ja obedinuva najvisokata zakonodavna i izvr{na vlast i raboti na normalizacija na op{testveniot `ivot. Vo mart 1945 god. se organizirani prvite izbori na koi se izbrani organite na vlasta. Na 16 april 1945 god. e formirana prvata Vlada na Makedonija. Osnovna preokupacija na izvr{nata vlast e politi~kata, stopanskata i obrazovno-kulturnata obnova i izgradba na NR/SR Makedonija. Vo toj proces dominantna rakovodna uloga ima Komunisti~kata partija na Makedonija (KPM), podocna Sojuz na komunistite na Makedonija (SKM), pomognata od strana na masovnite organizacii (Narodniot front odnosno SSRNM, sindikalnata i mladinskata organizacija, AF@ i dr.).
So prviot Ustav od 1946 godina, NR Makedonija se konstituira kako narodna republika, so sopstven suverenitet, no vo sklopot na jugoslovenskata federacija. Makedonija funkcionira kako dr`ava so site nejzini atributi: suverena vlast, teritorijalen integritet, dr`avno zname i grb, oficijalen jazik, dr`avjanstvo i sl. Konstituirani se i funkcioniraat dr`avnite organi: Narodno sobranie, Vlada, republi~ka i lokalna uprava, sudovi itn. So ustavite na NR/SR Makedonija od 1953, 1963 i 1974 god. se zacvrstuva dr`avno-pravnoto konstituirawe na Makedonija i nejzinite suvereni prava i samostojnost. So konstitutivnite akti se garantiraat osnovnite prava i slobodi na gra|aninot, osobeno pravata na nacionalnite malcinstva koi se ostvaruvaat preku nivniot sloboden kulturen razvitok i upotrebata na maj~iniot jazik.
Periodot 1945-1953 god. se karakterizira so centralisti~ko-administrativen sistem na upravuvawe so dr`avata i stopanstvoto. Vo periodot 1950-1989 god. vo Makedonija se izgraduva sistem na socijalisti~ko samoupravuvawe i decentralizacija vo site sferi na op{testveniot `ivot.
Vo periodot 1944-1948 god. e izvr{ena eksproprijacija na sredstvata za proizvodstvo, {to rezultira so dominacija na dr`avnata (op{testvena) sopstvenost. Pri sproveduvaweto na ekonomskite reformi od 1965, 1981 i 1989 god. zazemena e orientacija za vospostavuvawe pazarni odnosi.
Po vojnata Makedonija pretstavuvala nerazviena zemja. Raspolo`livite stopanski resursi, kadrovskite potencijali i entuzijazmot na narodnite masi doveduvaat do zabrzana industrijalizacija i ekonomski razvoj koj ja vbrojuva Makedonija vo redot na srednorazvienite zemji.
Vo ramkite na jugoslovenskata nadvore{nata politika, Makedonija se gri`i za polo`bata na Makedoncite vo sosednite zemji. Po Vojnata Makedonija sorabotuva so socijalisti~kite zemji, a po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto (1948) taa ramnopravno sorabotuva so Istok i Zapad i u~estvuva vo Dvi`eweto na nevrzanite zemji (1961).
Jugoslovenskata ekonomska i politi~ka kriza (1981-1990) rezultira so jaknewe na suverenite prava na republikite i so dezintegracija i raspa|awe na SFRJ. Vo 1990/91 god. Republika Makedonija se opredeli po miren pat da ja ostvari svojata potpolna suverenost, samostojnost i nezavisnost.