Na borbata za osloboduvawe se nadovrzuva i borbata za samoopredeluvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. Po podelbite na Makedonija od 1913 i 1919 god., makedonskoto osloboditelno dvi`ewe kontinuirano gi istaknuvalo svoite barawa za samoopredeluvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nejzinite etnogeografski granici.
Vrhovisti~kata VMRO na T. Aleksandrov i V. Mihajlov, pod mototo "Avtonomija na Makedonija", se zalagala za priklu~uvawe na Makedonija kon Bugarija. Podocna kako svoja programska cel ja istaknuvala devizata "Slobodna i nezavisna Makedonija", me|utoa so svojata teroristi~ka aktivnost taa se kompromitirala i vo Vtorata svetska vojna do`iveala istoriski poraz.
Demokratsko-reformskite sili na VMRO, verni na idealite na prvoformiranata VMRO na G. Del~ev, me|u dvete svetski vojni se zalagale za osloboduvawe, obedinuvawe i dr`avno konstituirawe na Makedonija na Balkanot.
Vo periodot 1924-1935 godina VMRO (obedineta) stanuva politi~ki subjekt na demokratsko-reformskite sili i integrira~ki faktor na makedonskiot narod. Nejzina programska cel e etapno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija, vo zavisnost od konkretnite uslovi vo sekoj del na Makedonija pod tu|a vlast, a potoa nejzino zdru`uvawe vo balkanska federacija.
Po fa{isti~kata okupacija (1941) NOD vo site delovi na Makedonija postavuva programski celi i prezema aktivnosti za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija. Re{avaweto na makedonskoto nacionalno pra{awe trebalo da se ostvari vo ramkite na edna jugoslovenska ili balkanska federacija. Edna od opciitte e obedinuvawe na Makedonija vo federativna Jugoslavija, so vardarskiot del kako piemont (minimalna nacionalna programa). Prisutna e i opcijata za obedineta Makedonija kako samostojna dr`ava na Balkanot (maksimalna nacionalna programa).
Programskite celi na NOD doa|aat do izraz vo Manifestot na Glavniot {tab (oktomvri 1943) - "obedinuvawe na Makedonija vo bratski sojuz so balkanskite narodi". Ovoj stav se zavrstil na Prvoto zasedanie na ASNOM (avgust 1944), koga ASNOM go proklamira pred celiot svet svoeto "pravedno i neotstapno sakawe za obedinuvawe na makedonskiot narod vrz principite na pravoto na samoopredeluvawe". Obedinuvaweto }e se ostvari "pod pokrivot na Titova Jugoslavija", a novata makedonska dr`ava }e bide "piemont" na obedinuvaweto.
Vo Vtorata svetska vojna makedonskoto narodnoosloboditelno dvi`ewe prezema niza aktivnosti za negovo povrzuvawe i zaedni~ko dejstvuvawe vo site delovi na Makedonija. Makedonskata delegacija na sostanokot so Tito (Vis, juni 1944) go aktuelizira pra{aweto za obedinuvawe na makedonskiot narod. Zaklu~eno e deka "toa e principielno pra{awe i pravo na makedonskiot narod, no me|unarodnite okolnosti ne dozvoluvaat da se postavi kako akciono pra{awe".
Vo 1944/45 rakovodstvata na Jugoslavija i Bugarija vodat pregovori za federacija me|u dvete zemji i za priklu~uvawe na pirinskiot del na Makedonija kon Federalna Makedonija. Me|utoa, poradi negativniot stav na Velika Britanija, a podocna i na SAD, sprema pra{aweto za planiranata federacija, a osobeno za sozdavaweto na "Golema Makedonija", zaradi za{tita na gr~kite interesi, kako i poradi stavot na SSSR deka ova pra{awe ne go smeta za aktuelno, pra{aweto za obedinuvaweto na makedonskiot narod gubi od svoeto zna~ewe.
Vo periodot 1944-1947 god. bugarskata Vlada pod vodstvo na Georgi Dimitrov gi priznava nacionalnite prava na Makedoncite od pirinskiot del na Makedonija i vr{i podgotovki za prisoedinuvawe na ovoj del kon NR Makedonija. Me|utoa, po 1948 god. Bugarija se povlekuva, zazemaj}i kurs na negirawe na makedonskata nacija i jazik, kako i na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Bugarija.
Gr~kata dr`ava, po britanskata intervencija i Gra|anskata vojna (1945-1949), prodol`uva so politikata na negirawe na statusot na makedonskoto nacionalno malcinstvo od egejskiot del na Makedonija i vr{i negovo potisnuvawe i progonuvawe.
Republika Makedonija, kako nezavisna dr`ava (1991-1996) vodi gri`a za ostvaruvawe na nacionalno-kulturnite i gra|anskite prava na Makedoncite vo sosednite zemji, vo soglasnost so me|unarodnite standardi, kako i za nivno duhovno povrzuvawe so sonarodnicite od mati~nata dr`ava.