KULTURNO-PROSVETNATA AKTIVNOST VO NOV
(1941-1945)
Kulturno-prosvetnata dejnost bila sostaven del na `ivotot i borbata na u~esnicite vo Narodnoosloboditelnata vojna. Paralelno so vooru`enata borba, makedonskoto voeno-politi~ko rakovodstvo vodelo gri`a za neguvawe na makedonskiot jazik i kultura. Celata korespondencija se vodela na makedonski jazik. Pri CK na KPM dejstvuvalo posebno propagandno oddelenie, a pri Glavniot {tab - referentite za {kolstvo i vera. Ovie funkcii po Prvoto zasedanie na ASNOM preminale vo kompetencija na Prezidiumot na ASNOM i negovoto Poverenstvo za prosveta. So oficijalizacijata na makedonskiot jazik se sozdavaat uslovi za pointenzivno organizirawe i razvitok na kulturno-prosvetnata dejnost vo slobodna Makedonija.
Esenta 1943 god. vo oslobodenite Debarca i Ki~evsko se otvoraat prvite u~ili{ta na makedonski jazik. Vo voenite edinici se organizirani analfabetski kursevi. Vo periodot avgust 1944 - april 1945 godina, Prezidiumot na ASNOM organiziral {iroka mre`a na osnovni i sredni u~ili{ta na makedonski jazik i na jazicite na nacionalnostite, analfabetski kursevi i sl.
Vo tekot na NOV osobeno vnimanie mu bilo posveteno na izdavaweto vesnici, spisanija i bilteni pi{uvani i umno`uvani na makedonski jazik - "Dedo Ivan", "Naroden bilten", "Naroden glas" i dr. Izdavani se i golem broj regionalni vesnici. Glavniot {tab go izdava v. "Bilten", a zaedno so CK na KPM i prvoto spisanie "Ilindenski pat". Makedonskite brigadi i divizii izdavaat svoi vesnici: "Bratstvo", "Narodna borba", "Naroden vojnik" i dr. Vo 1944 god. izleguvaat v. "Mlad borec", "Na{a hronika" i "Makedonka", a od 29 oktomvri 1944 god. i dnevniot vesnik "Nova Makedonija". Pokrenati se i vesnicite na turski i albanski jazik - "Birlik" i "Flaka e vlazerimit".
Vo poezijata zna~aen pridones dale poetite Ko~o Racin, Kole Nedelkovski, Venko Markovski, Aco [opov, Vol~e Naum~evski, Slavko Janevski, Vlado Maleski i dr. Partizanskite priredbi {irum Makedonija bile zbogateni so revolucionerni i narodni pesni i ske~ovi.
Vo NOV prodol`ile da tvorat likovnite umetnici Lazar Li~enoski, Nikola Martinovski, Tomo Vladimirski, Dimo Todoroski, Borko Lazeski, Tode Ivanoski i dr. Vo muzi~kata umetnost najistaknati kompozitori se Toma Pro{ev, Petar Bogdanov - Ko~ko i Todor Skalovski.
Iako tvore{tvoto vo periodot na Narodnoosloboditelnata vojna bilo prete`no so revolucionerno-patriotska sodr`ina, toa se odlikuva i so estetsko-umetni~ki vrednosti.