VARDARSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO NARODNOOSLOBODITELNATA VOJNA
(1941-1945)
Po Aprilskata vojna (1941) i kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija, Makedonija bila povtorno podelena, ovoj pat od fa{isti~kite okupatori - Bugarija, Germanija i Italija (Albanija). Makedonskiot narod do`iveal nova podelba, prosledena so politi~ki ugnetuvawa, nacionalna asimilacija i ekonomska eksploatacija. Na teritorijata na Makedonija bile koncentrirani mnogubrojni voeno-policiski sili (okolu 60.000 lica). Bile prezemani represivni merki protiv u~esnicite vo Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe (NOD) i nivnite semejstva. Makedonskiot narod bil izlo`en na masoven teror, sudski procesi i progoni. Okupatorot sproveduval i sistematska kulturno-prosvetna propaganda.
Makedonskiot narod daval silen otpor protiv okupatorot. Komunisti~kata partija na Jugoslavija (KPJ) odnosno Komunisti~kata partija na Makedonija (KPM) zazela re{itelen stav za borba protiv fa{izmot, prezemaj}i ja ulogata na organizator i rakovoditel na oru`enoto vostanie na makedonskiot narod. Pravilniot odnos na KPJ sprema makedonskoto nacionalno pra{awe otvoral perspektivi za nacionalno osloboduvawe na makedonskiot narod i za formirawe na makedonska dr`ava, poradi {to makedonskiot narod masovno se vklu~il vo vooru`enata borba.
Vo 1941 god. bile formirani voeni {tabovi i komisii koi sobirale oru`je i vr{ele obuka. Sozdadeni se prvite diverzantski grupi. Na 22 avgust 1941 god. blizu Skopje e formiran Skopskiot partizanski odred koj gi prezel prvite partizanski akcii. Bile formirani i Kumanovskiot i Prilepskiot odred, ~ii{to akcii na 11 oktomvri 1941 god. go ozna~uvaat po~etokot na vostanieto na makedonskiot narod. Partizanskoto dvi`ewe bilo vo podem i vo 1942 god. Bile formirani 9 odredi koi dejstvuvale na {irok prostor. Pokrainskiot {tab bil preimenuvan vo Glaven {tab na Makedonija. Vo periodot fevruari - mart 1943 god. vo Skopje i Tetovo e formirana Komunisti~kata partija na Makedonija (KPM). Centralniot komitet na KPM i Glavniot {tab prerasnuvaat vo glavni organizatori na Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe. Vo letoto 1943 god. partizanskite odredi sozdale silni `ari{ta na oru`enata borba. Na 2 avgust vo s. Ote{evo e odr`ano Prespanskoto sovetuvawe na CK na KPM na koe se doneseni zna~ajni odluki za svikuvawe na ASNOM, formirawe pogolemi voeni edinici i pro{iruvawe na mre`ata na organite na narodnata vlast. Na 18 avgust 1943 god. e formirana prvata pogolema voena edinica - bataljonot "Mir~e Acev", so {to po~nal procesot na sozdavawe na makedonska vojska. Po kapitulacijata na Italija (septemvri 1943) doa|a do {irewe na NOD i formirawe na pogolemi edinici - brigadi.
Vo oktomvri 1943 godina Glavniot {tab go donesuva poznatiot Manifest - programski dokument za karakterot i celite na NOV i za dr`avno-pravniot status na Makedonija vo idnata jugoslovenska federacija. Na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (29 noemvri 1943) se priznati ramnopravniot status na Makedonija vo jugoslovenskata federacija i makedonskata nacija. Makedonskiot jazik e proglasen za eden od oficijalnite jazici vo nova Jugoslavija.
Zimata i proletta 1944 god. makedonskata vojska prezema pogolemi voeni akcii (Fevruarskiot pohod i Proletnata ofanziva) nanesuvaj}i mu seriozni zagubi na bugarskiot okupator.
Vo 1944 god. vo Makedonija se {iri mre`ata na organite na vlasta ~ij broj iznesuval nad 800. Glavniot {tab i Inicijativniot odbor vr{at podgotovki za svikuvawe na ASNOM.
Na 2 avgust 1944 god. e odr`ano istoriskoto Prvo zasedanie na ASNOM na koe se doneseni odluki od konstitutivno zna~ewe za formirawe na makedonskata dr`ava kako federalna edinica vo jugoslovenskata federacija i na koe e oficijaliziran makedonskiot jazik.
Vo periodot septemvri - noemvri 1944 god. makedonskata vojska prezema zna~ajni ofanzivi, osloboduvaj}i go najgolemiot del od teritorijata na vardarskiot del na Makedonija. Na 13 noemvri e osloboden i glavniot grad na Makedonija - Skopje.
Vo periodot avgust 1944 - april 1945 makedonskoto voeno-politi~ko rakovodstvo so sopstveni sili ja izgraduva makedonskata dr`ava. Odlukite na ASNOM vlijaele mobilizatorski vrz makedonskiot narod koj vo NOD gledal edinstvena garancija za sopstvenata nacionalna sloboda i za formirawe makedonska dr`ava, koja bila posakuvana so vekovi.
Na krajot od 1944 i po~etokot na 1945 god. makedonskata vojska prerasnuva vo mo}na voena sila so okolu 100.000 borci. Makedonskiot XV korpus, proletta 1945 god. dava pridones vo voenite operacii za osloboduvawe na Jugoslavija. Makedonija izrasnuva vo edna od antifa{isti~kite sili koja dava zna~aen pridones vo pobedata nad fa{izmot i se steknuva so ugled vo Antifa{isti~kata koalicija. So toa se obezbeduvaat neophodnite uslovi za priznavawe na novoformiranata makedonska dr`ava od strana na sojuzni~kite sili, makar i vo ramkite na jugoslovenskata federacija.
Vo Vtorata svetska vojna se ostvareni vekovnite streme`i i ideali za formirawe na makedonska dr`ava i za nacionalno i socijalno osloboduvawe na makedonskiot narod, iako samo vo vardarskiot del na Makedonija. Makedonskata nacija i makedonskiot jazik do`ivuvaat po{iroko me|unarodno priznanie i afirmacija.