KOMUNISTI^KITE PARTII NA BALKANOT I MAKEDONSKOTO NACIONALNO PRA[AWE
(1918-1941)
Vo me|uvoeniot period Balkanot pretstavuval klasi~en primer na nere{eni nacionalni i teritorijalni pra{awa me|u koi udarno mesto zazemalo "makedonskoto pra{awe". Vo Jugoslavija, Srbite kako najmnogubrojna nacija pretstavuvale samo 40% od naselenieto, a drugite bile Makedonci, Hrvati, Slovenci i dr. Vo Grcija `iveele pove}e od 1.000.000 Makedonci, Turci i dr. Vo Bugarija 16% bile makedonsko i tursko naselenie.
Po 1919 god. Kominternata go tretirala nacionalnoto pra{awe vo zavisnost od komunisti~kata ideologija i od dr`avnite interesi na SSSR - edna{ vo korist na revizionisti~kite dr`avi (1919-1941), a drugpat vo korist na antifa{isti~kite dr`avi (1941-1943).
Komunisti~kite partii na Balkanot go postavuvale i re{avale makedonskoto nacionalno pra{awe vo ramkite na politikata na Kominternata. Vo istorijata na KPJ, KPB i KPG se zabele`uvaat tri periodi i toa: 1. period "nitu dr`avnost, nitu nacionalnost" za makedonskiot narod (1918-1924); 2. period na "dr`avnost bez nacionalnost" (1924-1935) i 3. period na "nacionalnost bez dr`avnost" (po 1931 i 1945 god.). Vo prviot period balkanskite komunisti~ki partii ne go priznavale postoeweto na makedonskata nacija i nejzinoto pravo na obedinuvawe. Tie se zalagale za za~uvuvawe na teritorijalniot integritet na Kralstvoto na SHS, Bugarija i Grcija odnosno za podelena Makedonija vo ramkite na tie dr`avi. Vo vtoriot period pod vlijanie na Kominternata, balkanskite komunisti~ki partii se zalagale za formirawe "obedineta i nezavisna Makedonija" kako dr`ava na Balkanot, no sè u{te ne go priznavale postoeweto na makedonskata nacija.
Vo tretiot period balkanskite partii, pod vlijanie i pritisok na makedonskiot naord, go otfrlile stavot deka makedonskiot narod e {arenilo od narodi i ja priznale makedonskata nacija, vo razli~en istoriski period. Me|utoa, tie na makedonskiot narod ne mu go priznale pravoto na obedinuvawe na svojata podelena tatkovina i ne predviduvale formirawe na nezavisna makedonska nacionalna dr`ava na Balkanot.
Zna~aen ~ekor napravila KPJ ~ija politika evoluirala vo odnos na politikata na KPG i BKP sprema makedonskoto nacionalno pra{awe. Taa ja prifatila principielnata politika na "nacionalnost i dr`avnost" za makedonskiot narod i za drugite jugoslovenski narodi vo idnata jugoslovenska federacija.
Priznavaweto na makedonskata nacija od strana na balkanskite komunisti~ki partii e rezultat na kontinuiraniot istoriski pritisok {to go vr{el makedonskiot narod za priznavawe na makedonskiot nacionalen individualitet i na makedonskiot jazik. Najgolema uloga vo odbranata i afirmacijata na makedonskite nacionalni i politi~ki interesi vo me|uvoeniot period imale M. [atorov-[arlo, V. Ivanovski, P. [atev, D. Vlahov, K. Racin i dr.